Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (13.665-13.689) 
- bazár -ja m (ȃ) 1. v orientalskem okolju tržni prostor: prodajati na bazarju; množica vrvi po bazarju; bučen, pisan bazar; carigrajski bazar 2. redko trgovina z raznovrstnimi drobnimi, cenenimi predmeti: kupiti igračo v bazarju // v zahodnih deželah prodaja darovanih reči v dobrodelne namene: ženski klub je priredil bazar ♪
- bázedov -a m (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov ♪
- bázedovka -e ž (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko ♪
- bazén -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen ♪
- bázen 1 -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na baza1: bazno taborišče odprave / bazni aerodrom ♪
- bazénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bazen: čistiti bazensko dno / bazenski zdravstveni center ♪
- bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje ♪
- bazílika 2 -e ž (ȋ) bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike ♪
- bazofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki raste na apnenčastih tleh: bazofilna rastlina ♦ kem. ki se obarva z bazičnimi barvili ♪
- bazúka -e ž (ȗ) voj. ročno protioklopno orožje z izstrelki na raketni pogon: uničiti tank z bazuko ♪
- báža -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
- bažíljka -e ž (ȋ) bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: na vrtu je dišalo po bažiljki ♪
- beat -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
- beatelski in beatleški -a -o [bítlski; bítlški] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura ♪
- beatifikácija -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga ♪
- beatnik tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov ♪
- beaufórt -a [bofor] m (ọ̑) meteor. enota za določanje jakosti vetra po pojavih v naravi, katere povzroča: veter piha z jakostjo dveh beaufortov ♪
- Beaufórtov -a -o [boforov] prid. (ọ̑) meteor., v zvezi Beaufortova lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ♪
- bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati ♪
- bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu ♦ med. starostna bebavost ♪
- bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
- bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
- bêbka tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska ♪
- bebljáti -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
- bebljàv -áva -o [bǝb in beb] prid. (ȁ á) ki (rad) beblja: bebljav otrok ♪
13.540 13.565 13.590 13.615 13.640 13.665 13.690 13.715 13.740 13.765