Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (13.440-13.464)


  1.      baháštvo  -a s (ȃ) bahavost, bahanje: iz samega bahaštva si je kupil avto; njegove besede so bile prazno bahaštvo ♪
  2.      bahàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
  3.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
  4.      bahátiti se  -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke ♪
  5.      bahàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
  6.      bahávost  -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪
  7.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m (ȃ) na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco ♪
  8.      bajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec ♪
  9.      bájaničar  -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo ♪
  10.      bájanje  -a s (ȃ) glagolnik od bajati: a) bajanje dedov in babic / svoje bajanje prodaja za resnico / skrivnostno bajanje prirode b) ubraniti se hudobnega bajanja ♪
  11.      bájati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu ♪
  12.      bájbáj  medm. (ȃ-ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: sporoči mi, bajbaj ♪
  13.      bájčen  -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi ♪
  14.      bajè  prisl. (ȅ) izraža negotovost trditve: kmetu se je takrat baje prav dobro godilo; baje so zelo bogati / ženske baje da težko premagujejo radovednost ♪
  15.      bájka  -e ž (ȃ) 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji ♪
  16.      bájta  -e ž (ȃ) 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta? ♪
  17.      bájtati  -am nedov. (ȃ) zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom ♪
  18.      bajtíga  -e ž (í) nar. majhna, preprosta hiša; bajta: Voruh je prevzel večjo poseko lesa v žlebu za Radmanovo bajtigo (Prežihov) ♪
  19.      bakalá  m neskl. (ȃ) nar. primorsko posušena riba trska; polenovka: okusno pripravljen bakala ♪
  20.      bakaláver  -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti ♪
  21.      bakalavreát  -a m (ȃ) nekdaj najnižja stopnja akademske izobrazbe: doseči filozofski bakalavreat ♦ šol. bakalavreat v nekaterih deželah zrelostni izpit ♪
  22.      bakanál  tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov; pren. bakanal neukročenih strasti ♪
  23.      bakanálski  tudi bakhanálski -a -o prid. (ȃ) knjiž. razbrzdan, razuzdan: bakanalski ples ♪
  24.      báker  -kra m (á) težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra ♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe // pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra ♪
  25.      bakhántinja  tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska ♪

   13.315 13.340 13.365 13.390 13.415 13.440 13.465 13.490 13.515 13.540  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA