Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (13.340-13.364)



  1.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  2.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  3.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  4.      avtokláv  -a m () teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  5.      ávtoklepár  in ávto klepár -ja m (-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar
  6.      avtomácija  -e ž (á) avtomatizacija: avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo; razvoj avtomacije
  7.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  8.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  9.      avtomátika  -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko
  10.      avtomatizácija  -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati: a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije b) avtomatizacija gibanja
  11.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  12.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  13.      ávtomehánik  -a m (-á) mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik
  14.      ávtomehánika  -e ž (-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov
  15.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  16.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
  17.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  18.      avtomobilízem  -zma m () kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
  19.      avtonómen  -mna -o prid. (ọ̄) ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast // knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost ♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje avtonómno prisl.: avtonomno poslujoča enota
  20.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  21.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti
  22.      ávtopilót  -a m (-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
  23.      ávtopodjétje  in ávto podjétje -a s (-ẹ̑) podjetje za prevoz z avtomobili
  24.      ávtoportrét  -a m (-ẹ̑) portret samega sebe, lastna podoba: naslikal je avtoportret; slikarjev avtoportret; pren. avtoportret je naravnost mojstrsko napisan
  25.      ávtopromèt  in ávto promèt -éta m (- -ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje

   13.215 13.240 13.265 13.290 13.315 13.340 13.365 13.390 13.415 13.440  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA