Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (13.326-13.350)
- ávto -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
- avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
- avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
- avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga ♪
- ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb ♪
- avtodróm -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom ♪
- ávtoeléktričar -ja m (ȃ-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar ♪
- ávtoeléktričen -čna -o prid. (ȃ-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki ♪
- ávtofurgón -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon ♪
- ávtogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj ♪
- ávtogól -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom ♪
- avtohtón -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
- avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
- ávtoizvóšček in ávto izvóšček -čka m (ȃ-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil ♪
- ávtokár -a m (ȃ-ȃ) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta ♪
- avtokefálen -lna -o prid. (ȃ) rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne ♪
- avtokefálnost -i ž (ȃ) rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve ♪
- avtokláv -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
- ávtoklepár in ávto klepár -ja m (ȃ-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar ♪
- avtomácija -e ž (á) avtomatizacija: avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo; razvoj avtomacije ♪
- avtomát -a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično ♦ voj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez
sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati ♪
- avtomátičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil ♪
- avtomátika -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika; avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko ♪
- avtomatizácija -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati: a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije b) avtomatizacija gibanja ♪
- avtomatízem -zma m (ȋ) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem ♪
13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426