Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (13.315-13.339)


  1.      avstríjstvo  -a s (ȋ) državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo ♪
  2.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  3.      ávstromarksíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja ♪
  4.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
  5.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  6.      ávstroógrski  -a -o prid. (ȃ-ọ̄) nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije ♪
  7.      ávstroslavízem  -zma m (ȃ-ȋ) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma ♪
  8.      ávša  -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo ♪
  9.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje ♪
  10.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
  11.      avténtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
  12.      ávto  -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
  13.      avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪
  14.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
  15.      avtocamping  in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga ♪
  16.      ávtocésta  in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto; zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb ♪
  17.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom ♪
  18.      ávtoeléktričar  -ja m (ȃ-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar ♪
  19.      ávtoeléktričen  -čna -o prid. (ȃ-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki ♪
  20.      ávtofurgón  -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon ♪
  21.      ávtogenéza  -e ž (ȃ-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj ♪
  22.      ávtogól  -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom ♪
  23.      avtohtón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem ♪
  24.      avtohtón  -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
  25.      ávtoizvóšček  in ávto izvóšček -čka m (ȃ-ọ̑) raba peša voznik taksija: kot avtoizvošček je prav dobro zaslužil ♪

   13.190 13.215 13.240 13.265 13.290 13.315 13.340 13.365 13.390 13.415  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA