Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (12.615-12.639)


  1.      ajdíšče  in ájdišče -a s (í; ā) njiva, na kateri je rasla ajda: krompir bomo sadili na ajdišče ♪
  2.      ájdov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna ♪
  3.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov) ♪
  4.      ájdovica  -e ž (á) ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo ♪
  5.      ajdovíšče  in ájdovišče -a s (í; á) ajdišče: ajdovišča so pripravljena za pomlad ♪
  6.      ájdovka  -e ž (á) redko ajdovica: pobrali so vso koruznico in vso ajdovko ♪
  7.      ájdovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa ♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki ♪
  8.      ájdovščina  -e ž (á) arheol. ajdovski gradec ♪
  9.      ajèj  in ajéj in ájéj medm. (ȅ; ẹ̑; ȃ-ẹ̑) izraža bolečino, obžalovanje: ajej, kako bo hudo! ♪
  10.      ájer  -ja m (ȃ) nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup (D. Lokar) ♪
  11.      ájnc  -a m (ȃ) žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc ♪
  12.      àjs  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi vročine: ajs, kako je krompir vroč! ♪
  13.      àjsa  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel ♪
  14.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal ♪
  15.      akadémičarka  -e ž (ẹ́) raba peša študentka, visokošolka ♪
  16.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  17.      akademíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice ♪
  18.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  19.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  20.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  21.      akánt  -a m (ā) 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov ♪
  22.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  23.      akcentolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava ♪
  24.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti ♪
  25.      akcesíst  -a m (ȋ) nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist ♪

   12.490 12.515 12.540 12.565 12.590 12.615 12.640 12.665 12.690 12.715  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA