Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (11.765-11.789)



  1.      vgov  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vraga: vragov rep / čarovnice so vragove ljubice 2. star. vražji: pusti vendar to vragovo žganje / zmagovalci so res vragovi fantje vgovo prisl.: star. bilo ga je vragovo strah zelo
  2.      vgovka  -e ž () 1. ženska oblika od vrag: vrag in vragovka 2. redko čarovnica: med mučenjem je priznala, da je vragovka
  3.      vgsigavédi  in vg si ga védi prisl. (-ẹ́) ekspr. 1. izraža negotovost, nedoločnost: iti vragsigavedi kam; odšla je vragsigavedi po kaj // z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: vragsigavedi kaj vse je morala prestati 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: vragsigavedi, morda je njegovemu veselju vzrok dobro vino
  4.      vragúlja  -e ž (ú) 1. ženska oblika od vrag: vragi in vragulje 2. redko čarovnica: vragulje se zbirajo na Kleku 3. ekspr. zlobna, hudobna ženska: ta vragulja nas bo še zastrupila / ona je prava vragulja
  5.      vgvédi  in vg védi [-kv-] prisl. (-ẹ́) ekspr. 1. izraža negotovost, nedoločnost: to je storil vragvedi kdo; nenadoma pridejo vragvedi od kod // z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: pričakovala je vragvedi kaj 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: vragvedi, kdo jim bo verjel
  6.      vn  -a m () 1. vranji samec: vran in vrana 2. redko vrana: krakanje vranov 3. krokar: vrani so kljuvali truplo / črni vran ◊ zool. vrani ptice črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom, Corvidae; morski vrani v skupinah živeče vodne ptice temne barve, ki se hranijo z ribami; kormorani
  7.      vn  -a -o prid. ( á) star. črn: človek vranih las / vran konj vranec
  8.      vna  -e ž (á) večja ptica črne ali črno sive barve s spredaj nekoliko ukrivljenim kljunom: vrane krakajo; jata vran; krokarji, srake in vrane ∙ ekspr. tak delavec je bela vrana redkost, izjema; lačna vrana sito pita lačen, reven človek daje, pomaga sitemu, bogatejšemu zaradi nepoznavanja dejanskega stanja; sita vrana lačni ne verjame; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejozool. črna vrana; poljska vrana večja ptica z vijoličastim leskom in vitkejšim kljunom, Corvus frugilegus; siva vrana črna ptica s trupom sive barve, črnim kljunom in črnimi nogami, Corvus cornix; zelena vrana zlatovranka
  9.      v  -a m () evfem. hudič: biti črn kot vranč / ta vranč nas bo še pretepel / slišite, kakšnega vranča zganjajo / ti vranč, kdo bi si to mislil / ni vranč, da ne bi uspeli vnča: vranča, kaj pa je to
  10.      vnček  -čka m () ekspr. manjšalnica od vranec: jezditi, vpreči vrančka
  11.      vnec  -nca m (ā) konj črne barve: jezditi, vpreči vranca; hrzanje vranca; belec in vranec / konj vranec
  12.      vnglovec  -vca m (á) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla: boji z vranglovci; denikinci in vranglovci
  13.      vnica  -e ž (á) organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri, v katerem se razkrajajo rdeče krvne celice in nastajajo bele: z operacijo odstraniti vranico; otekla vranica
  14.      vničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na vranico: vranična poškodba ◊ anat. vranična ovojnica; gastr. vranični žličniki jušna zakuha iz vranice, maščobe, jajc in začimb; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka
  15.      vničnik  -a m (á) bot. rastlina s trirobim ali štirirobim steblom in zelenkasto rumenimi cveti v socvetju, Chrysosplenium
  16.      vranjelás  in vranjelàs -ása -o prid. (; á) ekspr. ki ima črne lase s kovinskim sijajem: vranjelaso dekle
  17.      vnji  -a -e prid. () 1. nanašajoč se na vrane: vranji kljun / vranja jata / vranje krakanje 2. ekspr. črn s kovinskim sijajem: imeti vranje lase / vranja obleka ◊ bot. vranja noga rastlina s pernatimi listi in belimi, rumenkastimi ali škrlatno rdečimi cveti, Coronopus vnje prisl.: vranje črn
  18.      vsel  -sla -o tudi vstel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki se vraste v kaj: vrasel noht / dobro vrasle rastline / ekspr. v domačo pokrajino vrasel pisatelj ◊ les. vrasla grča; petr. vrasla rudnina večji kristali kake rudnine, ki nastopa v svoji značilni obliki v kamnini; prim. vrasti se
  19.      vska  -e ž (ā) star. 1. (kožna) guba: žalost ji je zarezala globoke vraske v obraz 2. brazgotina: imeti rdečo vrasko na čelu
  20.      vslost  -i ž (á) stanje vraslega: vraslost rastlin / ekspr. vraslost tuje besede v domači jezik
  21.      vst  -í ž () glagolnik od vrasti se: nove koreninice zagotavljajo močnejšo vrast rastline
  22.      vsti se  vstem se tudi vsem se dov., vsel se in vstel se (á) 1. rastoč priti, prodreti v kaj: noht se vraste v meso / korenine se vrastejo v razpoke // rastoč priti, prodreti v podlago, okolje in se povezati: presajene rastline se še niso dobro vrasle; borci so vztrajali na položajih, kot da so se vrasli v zemljo 2. postati obdan s tem, kar ga rastoč začne obdajati: obroč se je vrasel v drevo 3. ekspr. začeti skladno, organsko obstajati, živeti v čem: vrasti se v kolektiv, mesto / stavba se vraste v pokrajino // postati trajna sestavina česa: te besede so se popolnoma vrasle v jezik / otrok se je vrasel v njeno srce ji je postal ljub vščen -a -o: biti vraščen v domačo pokrajino; vraščena rastlina; prim. vrasel
  23.      vščanje  -a s (á) glagolnik od vraščati se: vraščanje rastlin v prst / vraščanje koga v skupnost
  24.      vščati se  -am se nedov. (á) 1. rastoč prihajati, prodirati v kaj: noht se vrašča v meso; korenine se vraščajo globoko v zemljo ♦ gozd. listavci se vraščajo v sestoj iglavcev // rastoč prihajati, prodirati v podlago, okolje in se povezovati: nanovo posajene rastline se že vraščajo / presajeno tkivo se dobro vrašča 2. postajati obdan s tem, kar ga rastoč začenja obdajati: obroč se vse bolj vrašča v drevo 3. ekspr. začenjati skladno, organsko obstajati, živeti v čem: priseljenci se vraščajo v mesto / vraščati se v delo, novo življenje / stavbe se lepo vraščajo v okolje // postajati trajna sestavina česa: umetniške izpovedi se vraščajo v duha ljudi; v jezik se vrašča vse več tujega / ta človek se mu vse bolj vrašča v srce mu postaja vse ljubši
  25.      vščenost  -i ž () stanje vraščenega: vraščenost tkiva / ekspr. vraščenost umetnika v domačo pokrajino

   11.640 11.665 11.690 11.715 11.740 11.765 11.790 11.815 11.840 11.865  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA