Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (11.665-11.689)



  1.      vinogden  tudi vinógraden -dna -o prid. (; ọ́) nanašajoč se na vinograd: vinogradno kolje / vinogradni nasad / vinogradni predel vinogradniški
  2.      vinogdnik  -a m () kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik // lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji
  3.      vinogdniški  -a -o prid. () nanašajoč se na vinogradnike ali vinogradništvo: vinogradniško delo / vinogradniška zadruga / vinogradniško področje; vinogradniška tla / vinogradniški nož nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniške breskve necepljene breskve, ki rastejo navadno po vinogradih; vinogradniško kolje ♦ agr. vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji
  4.      vinogdništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo / zaslužek od vinogradništva pridelovanja grozdja, vina
  5.      vinogdski  tudi vinógradski -a -o prid. (; ọ́) knjiž. vinograden, vinogradniški: vinogradsko kolje
  6.      virmírati  -am dov. in nedov. () fin. prenesti določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika: virmirati milijon dinarjev // prenesti sredstva z ene proračunske postavke na drugo
  7.      viscelen  -lna -o prid. () anat. droboven: visceralni živci; visceralne mišice / visceralni organi / visceralni občutki
  8.      visôkokvalificíran  -a -o prid. (ō-) v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba: vodstveni in visokokvalificirani delavci
  9.      visokosel  -sla -o [ǝ] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka
  10.      visokotemperatúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sorazmerno visoke temperature: pasterizirati mleko po visokotemperaturnem postopku / visokotemperaturno sušenje lesa
  11.      vístra  -e ž () trg. tkanina iz umetne svile: zavese iz vistre
  12.      vitaminizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. dodajati vitamine: vitaminizirati mleko vitaminizíran -a -o: vitaminiziran kruh; vitaminizirana margarina
  13.      vítra  -e ž () 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las
  14.      vitraj  tudi vitrail -a [vitj] m () um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno: vitraji gotskih katedral
  15.      vítrast  -a -o prid. () ki je iz viter: vitrast koš
  16.      vitž  -a m () nestrok. vitraj: gotski vitraži
  17.      vitža  -e ž () 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali
  18.      vitžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo
  19.      vizíranje  -a s () glagolnik od vizirati: streljali so brez viziranja; natančnost viziranja / sposoben je tudi drugačnega viziranja sveta
  20.      vizírati  -am nedov. in dov. () 1. naravnavati vizir na opazovani predmet, točko: vizirati vrh gore 2. knjiž., ekspr. opazovati, obravnavati: vizirati svet in sebe / vizirati literaturo skozi ideološka očala vizíran -a -o: svet, viziran z očmi pisatelja
  21.      vizitírati  -am nedov. in dov. () 1. rel. pregledovati in presojati delovanje kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava: župnijo je vizitiral škof 2. knjiž. uradno pregledovati, preiskovati: pazniki so vizitirali ležišča jetnikov / doktor ga vizitira
  22.      vizualizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vizualno predstaviti, upodobiti: vizualizirati pisateljeve misli v filmu / vizualizirati dramsko besedilo uprizoriti vizualizíran -a -o: vizualizirano doživetje
  23.      vizúra  -e ž () 1. črta od opazovalčevega očesa ali vizirne naprave do opazovanega predmeta, točke: dolžina vizure 2. knjiž. videnje, vizija: pisateljeva osebna vizura sveta; to je samo ena od mogočih vizur problema
  24.      vkalkulírati  -am dov. () ekon. pri kalkulaciji upoštevati v kakem znesku, vračunati: vkalkulirati v ceno prometni davek; vkalkulirati stroške za prevoz; pren., publ. vkalkulirati sporočilnost v umetnino vkalkulíran -a -o: v ceno je vkalkulirana tudi predvidena podražitev
  25.      vkomponírati  -am dov. () knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa; vstaviti, vgraditi: vkomponirati spomenik v naravno okolje / zgodbo je v celoti vkomponiral v roman / v pripoved rad vkomponira osebne spomine vkomponíran -a -o: spomenik z vkomponiranimi lesenimi elementi; dobro, slabo vkomponiran

   11.540 11.565 11.590 11.615 11.640 11.665 11.690 11.715 11.740 11.765  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA