Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (11.565-11.589) 
- utvára -e ž (ȃ) predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti: to ni resnica, je samo utvara; ekspr. predajati se utvaram / ekspr. živeti v utvari ∙ ekspr. ne delaj si utvar o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je ♪
- uvéra -e ž (ẹ̑) zastar. verovanje: razširjena je bila uvera, da mrtvi hodijo nazaj; uvere in vraže / ljudske uvere ♪
- uvertúra -e ž (ȗ) 1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu: igrati, poslušati uverturo; uvertura opere, k operi / operna uvertura // takemu stavku podobna orkestralna skladba: prva točka koncertnega programa je bila uvertura / koncertne uverture 2. knjiž., ekspr. uvod: uvertura k razpravi / uverturo v zbirko sestavlja šest balad / uvertura spopada uvodni del ♪
- uzurpírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nezakonito, nasilno si prilastiti: uzurpirati oblast; uzurpirati (si) vodstvo ∙ knjiž., ekspr. uzurpiral si je moj sedež ga samovoljno zasedel uzurpíran -a -o: uzurpirane pravice ♪
- vagabundírati -am nedov. (ȋ) knjiž. potepati se, klatiti se: več let je vagabundiral po svetu ♪
- vakcinírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. vnašati v telo cepivo; cepiti: vakcinirali so že večino otrok; vakcinirati proti tuberkulozi ♪
- vakuumírati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila ◊ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo vakuumíran -a -o: vakuumirana namizna sol ♪
- valkíra -e ž (ȋ) nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi: junake so spremljale valkire; pesem valkir ♪
- valobrán -a m (ȃ) zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi: valovi butajo v valobran; betonski valobran ♪
- valorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost 2. knjiž. ovrednotiti, oceniti: valorizirati objavljene izsledke valorizíran -a -o: valorizirana osnovna sredstva ♪
- vándranje -a s (ȃ) nižje pog. popotovanje: vandranje od vasi do vasi / vandranje po svetu // potepanje: popoldansko vandranje ♪
- vándrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. popotovati: vandrati iz kraja v kraj / vandrati po svetu // potepati se: kje si vandrala celo popoldne vandrajóč -a -e: vandrajoč po svetu, je doživel marsikaj / vandrajoči pevci potujoči pevci ♪
- váralica -e ž (ȃ) zastar. varavec, slepar: on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice goljufi ♪
- varán -a m (ȃ) nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae ♪
- váranje -a s (ȃ) glagolnik od varati: varanje lahkovernih ljudi / varanje moža ♪
- varánt -a m (ā) jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica: izročiti varant banki ♪
- várati -am nedov. (ȃ) 1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti ∙ videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled 2. biti nezvest v zakonu: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom 3. star. goljufati: varati pri kartanju várati se 1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji; varati se v ljubezni, upanju 2. biti v zmoti; motiti se: varati se v sodbi; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl varajóč -a -e: varajoč privid váran -a -o: varano ljudstvo ♪
- várav -a -o in varàv -áva -o prid. (ā; ȁ á) star. ki vara: varave ljubice // varljiv: varavo upanje váravo in varávo prisl.: varavo prepričevati ♪
- váravec -vca m (ā) ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec ♪
- variíranje -a s (ȋ) glagolnik od variirati: variiranje stalnega programa / variiranje prodaje mleka v posameznih letnih časih / variiranje motiva ♪
- variírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se, biti različen: barve na sliki variirajo odvisno od svetlobe; običaji variirajo od kraja do kraja / cene variirajo glede na kvaliteto izdelka; število članov variira med deset in trideset 2. preh. delati, da kaj dobi, izgubi kake sestavine, ne da bi se pri tem spremenilo njegovo bistvo; spreminjati, predrugačevati: variirati načrt, spored / variirati pesniški motiv variirajóč -a -e: variirajoči opisi variíran -a -o: variiran motiv; variirana oblika literarnega besedila ♪
- vatírati -am dov. in nedov. (ȋ) podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja ♪
- vávtara -e ž (á) bavtara: zapreti vavtaro nad svinjskim koritom / zapeti si vavtaro ♪
- vbetonírati -am dov. (ȋ) z betoniranjem pritrditi v kaj: vbetonirati cevi, železne palice / vbetonirati vijake v zid ♪
- včéraj prisl. (ẹ́) 1. prvega dne pred današnjim dnevom: včeraj smo bili v gledališču; včeraj opoldne, zjutraj; včeraj zvečer sinoči; včeraj ob 11. uri; do včeraj ni bilo novic o pogrešanih; kruh je od včeraj včerajšnji, star; spominjam se, kot bi bilo včeraj / od včeraj do danes se stanje ni izboljšalo; včeraj teden bi se morali vrniti 2. nav. ekspr. v (bližnjem) preteklem času, v (bližnji) preteklosti: včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle; ljudje, ki jim je še včeraj pomagal, ga ne poznajo več ● knjiž. to so ljudje od včeraj
nesodobni, zastarelih nazorov; ekspr. ne podcenjujte jih, ti niso od včeraj niso neizkušeni, naivni; knjiž. njegov sloves ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; sam.: pozabiti na svoj včeraj ♪
11.440 11.465 11.490 11.515 11.540 11.565 11.590 11.615 11.640 11.665 
