Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (11.215-11.239)


  1.      trapéz  -a m (ẹ̑) geom. četverokotnik z dvema neenakima vzporednima stranicama: načrtati trapez; ploščina, višina trapeza / enakokraki trapez z enakima nevzporednima stranicama / ploščica ima obliko trapeza ♪
  2.      trapéz  in trapéc -a m (ẹ̑) kratek vodoraven drog, obešen na daljših vrveh, za vaje akrobatov: nastopati, telovaditi na trapezu; skok s trapeza na trapez ♪
  3.      trapézast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima obliko trapeza: obleka s trapezastim izrezom; trapezaste ploščice / trapezast kup; trapezasta obleka obleka, ki se v smeri navzdol enakomerno širi / trapezasta oblika ♦ anat. trapezasta mišica mišica, ki povezuje vrat in hrbet trapézasto prisl.: trapezasto krojena obleka ♪
  4.      trapézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trapez, četverokotnik: trapezna oblika / trapezna plošča ♦ strojn. trapezni navoj navoj s profilom enakokrakega trapeza ♪
  5.      trapézen  -zna -o in trapécen -cna -o (ẹ̑) pridevnik od trapez, drog: trapezna akrobatika ♪
  6.      trapezoéder  -dra m (ẹ́) min. telo, ki ga omejujejo trapezi: simetrijske osi pri trapezoedru ♪
  7.      trapezoíd  -a m (ȋ) geom. četverokotnik z neenakimi in nevzporednimi stranicami: deltoid in trapezoid ♪
  8.      trapezoíden  -dna -o prid. (ȋ) geom. ki ima obliko trapezoida: trapezoidna ploskev / trapezoidna oblika ♪
  9.      trápež  -a m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapež je goljufivca celo pogostil ♪
  10.      trápica  -e ž (á) pog., ekspr. neumen, nespameten človek, zlasti ženska ali otrok: ta trapica se je samo smejala / nasul je ptičkom zrnja, pa se trapice niso upale zraven / kot nagovor trapica mala, kdo ti pa kaj hoče ♪
  11.      trapílo  -a s (í) zastar. mučilna priprava, mučilo: ležati na trapilu; srednjeveška trapila ♦ etn. majolika, vrček z luknjico zgoraj, da pri pitju steče pijača pivcu v obraz ♪
  12.      trapíst  -a m (ȋ) 1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe: postati trapist; stroga pravila trapistov / brat trapist 2. gastr. poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu: narezati trapist ♪
  13.      trapístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih ◊ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu ♪
  14.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  15.      trapljáti 1 -ám nedov. (á ȃ) nar. tavati, bloditi: kar naprej traplja okrog / čreda traplja pred pastirjem ♪
  16.      trapljáti 2 -ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko trepljati: trapljati koga po rami ♪
  17.      trápljenje  -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem ♪
  18.      trapoglàv  in trapogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. noroglav: trapoglav človek / trapoglavo govorjenje trapoglávo prisl.: trapoglavo razmišljati ♪
  19.      trapšè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapše jim je verjel in dal denar ♪
  20.      trapšè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: le kaj si je trapše mislilo, da bo doseglo / kot psovka molči, trapše zmedeno ♪
  21.      trará  medm. (ȃ) posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente ♪
  22.      trása  -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu: določiti, spremeniti traso daljnovoda; vrisati traso ceste // površina, po kateri poteka tak objekt: zaznamovati traso s količki; dolžina, širina trase / trasa ceste poteka ob reki / začeti delati, kopati na trasi; pripeljati mehanizacijo na traso; urejati kanalizacijo ob trasi ♪
  23.      trasánt  -a m (ā á) fin. izdajatelj menice: trasant in trasat ♪
  24.      trasát  -a m (ȃ) fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat ♪
  25.      trasêr  -ja m (ȇ) kdor trasira: traserji nove ceste, železnice / traserji kolesarske dirke ♪

   11.090 11.115 11.140 11.165 11.190 11.215 11.240 11.265 11.290 11.315  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA