Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (11.015-11.039) 
- tonzurírati -am dov. in nedov. (ȋ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika tonzuríran -a -o: tonzurirana glava ♪
- topíranje -a s (ȋ) glagolnik od topirati: poškodovati si lase s topiranjem; barvanje in topiranje ♪
- topírati -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vedno topira / topirati lase topíran -a -o: topirani lasje; visoko topirana pričeska ♪
- toplozráčen -čna -o prid. (á ā) teh. nanašajoč se na topel zrak: toplozračno ogrevanje / toplozračna centralna kurjava centralna kurjava, pri kateri se prostori ogrevajo z dovajanjem toplega zraka ♪
- topográf -a m (ȃ) strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf ♪
- topografíja -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
- topográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
- tóra -e ž (ọ̑) pri judih prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig; pentatevh ♪
- torakálen -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na toraks, prsen: torakalni organi; torakalno vretence ♦ med. torakalni empiem; torakalna kirurgija ♪
- torakoplástika -e ž (á) med. kirurška odstranitev dela prsnega koša pri zdravljenju nekaterih oblik pljučne tuberkuloze ♪
- tóraks -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje ♪
- tornístra -e ž (ȋ) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro ♪
- torpedíranje -a s (ȋ) glagolnik od torpedirati: torpediranje ladje ♪
- torpedírati -am dov. in nedov. (ȋ) voj. napasti s torpedom, torpedi: podmornica je torpedirala ladjo // razstreliti s torpedom, torpedi: najti razbitine ladje, ki so jo torpedirali med vojno ● publ. taki ukrepi bodo torpedirali gospodarski sistem uničili, povzročili njegov razpad torpedíran -a -o: torpedirana ladja se potaplja ♪
- tortúra -e ž (ȗ) knjiž. mučenje: prenesti, prestati torturo; zasliševanje s torturo / ekspr. kdo bo trpel to lepotno torturo ♪
- tóstran prisl. (ọ̑) izraža položaj na tej strani česa ali premikanje v tak položaj: tostran so polja, onstran gozdovi / ko smo prišli tostran, ni bilo tu nikogar ♪
- tóstran predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na tej strani česa ali premikanja v tak položaj: tostran gozda je speljana trimska steza / splezal je tostran visoke ograje / ogledali so si kraje tostran in onstran meje ♪
- tóstránost -i ž (ọ̑-ā) v različnih religijah zemeljska stvarnost: v tostranost usmerjen človek ♪
- tóstránski -a -o prid. (ọ̑-á) 1. nanašajoč se na tostranstvo: tostransko življenje / tostranski svet 2. ekspr. posveten, materialen: tostranske dobrine; tostranske skrbi ♪
- tóstránstvo -a s (ọ̑-ā) v različnih religijah zemeljska stvarnost: živeti za tostranstvo; tostranstvo in onstranstvo ♪
- totalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od totalizirati: totaliziranje vojaškega spopada ♪
- totalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. zajeti, obseči vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: gledališče je skušalo svet totalizirati; shema ne totalizira pojava 2. narediti, da kaj zajema, obsega vsa področja, vse vidike, stvari v celoti: totalizirati oblast; vojna se totalizira ● knjiž., redko človek se hoče v svetu totalizirati se v celoti uresničiti totalizirajóč -a -e: totalizirajoče stališče ♪
- tráb -a in tràb trába m (ȃ; ȁ á) nar. dir, kas: pognati konja v trab ♪
- trabákul -a m (ȃ) navt. trabakula: popravljati trabakul; s peskom natovorjen trabakul ♪
- trabákula -e ž (ȃ) navt. dalmatinska in istrska ladja z dvema jamboroma in nazaj zavihano statvo na premcu: prevažati sadje s trabakulo; ribiška trabakula ♪
10.890 10.915 10.940 10.965 10.990 11.015 11.040 11.065 11.090 11.115