Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (10.790-10.814)



  1.      študíranje  -a s () glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela
  2.      študírati  -am nedov. () 1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika // preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat 2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira // preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico // preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; natihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, nameravaekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala študirajóč -a -e: študirajoča mladina študíran -a -o 1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt 2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi
  3.      štukatúra  -e ž () um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami ∙ žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna delaobrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
  4.      štukírati  -am nedov. in dov. () um. okrasiti s štukaturo, štukaturami: štukirati strop štukíran -a -o: štukirana stena
  5.      štupomo  prisl. () navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih: nesti koga štuporamo; vzeti otroka (na) štuporamo
  6.      šúbara  -e ž () zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: pokriti se s šubaro; šubara iz ovčje kože
  7.      šúlfejnski  -a -o prid. (-) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nanašajoč se na nemško prosvetno germanizatorsko organizacijo, zlasti na Koroškem in Štajerskem: ustanavljati šulferajnske šole
  8.      švabobnec  -nca m () slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev
  9.      švabobnski  -a -o prid. () slabš. domobranski: švabobranska zaseda
  10.      švadronírati  -am nedov. () zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira
  11.      švédra  -e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta
  12.      švédrast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki švédrasto prisl.: švedrasto hoditi
  13.      švedti  -ám nedov.) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil
  14.      švedv  -áva -o prid. ( á) ekspr. šepast: švedrav človek / švedravi koraki
  15.      tabatiêra  -e ž () zastar. tobačnica: vzeti ščepec tobaka iz tabatiere; srebrna tabatiera
  16.      tabelíranje  -a s () glagolnik od tabelirati: navodila za tabeliranje podatkov
  17.      tabelírati  -am nedov. in dov. () prikazovati v obliki tabele: tabelirati rezultate ♦ mat. tabelirati funkcijo; tabelirati logaritme števil med 1 in 10 tabelíran -a -o: tabelirani podatki
  18.      tablíranje  -a s () gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči: plošča za tabliranje
  19.      tabuírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve tabuíran -a -o: tabuiran pojem
  20.      tábula sa  tábule se [raza] ž (-ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisovknjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna
  21.      tabulatúra  -e ž () muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo
  22.      tahigrafíja  -e ž () biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; hitropis, brzopis: grška tahigrafija
  23.      tahinírati  -am nedov. () nižje pog. lenariti, ne delati: samo tahinirajo, delo pa čaka
  24.      tahogf  -a m () teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi
  25.      tajlíran  -a -o prid. () obl. oprijet v pasu: tajliran plašč; tajlirana obleka; jopica je s prednjimi šivi nekoliko tajlirana / tajliran kroj

   10.665 10.690 10.715 10.740 10.765 10.790 10.815 10.840 10.865 10.890  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA