Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (10.340-10.364)


  1.      sprivatizírati  -am dov. (ȋ) nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: sprivatizirati šport sprivatizírati se omejiti se na zasebno življenje: predstavniki gibanja so se sprivatizirali ♪
  2.      sprofanírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo ♪
  3.      sprofesionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj poklicno: sprofesionalizirati gledališče sprofesionalizírati se doseči visoko stopnjo pri opravljanju kakega dela: športnik se je zelo sprofesionaliziral sprofesionalizíran -a -o: sprofesionaliziran športnik ♪
  4.      sprojektírati  -am dov. (ȋ) zasnovati, izdelati načrt za kak objekt, področje: sprojektirati hišo, most ♪
  5.      sproletarizírati  -am dov. (ȋ) 1. spremeniti v mezdnega delavca: buržoazna družba je sproletarizirala množice; prebivalstvo v mestih se je hitro sproletariziralo 2. nav. ekspr. narediti siromašno, ubožno: kapitalizem je sproletariziral veliko ljudi sproletarizíran -a -o: sproletarizirani kmetje ♪
  6.      sprostírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. razprostirati, širiti: sprostirati roke / hiše na široko sprostirajo svoje strehe / za vasjo se sprostirajo polja in travniki / mir se sprostira nad mestom ♪
  7.      sprostituírati se  -am se dov. (ȋ) 1. postati prostitutka: dekle se je sprostituiralo 2. ekspr. odpovedati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: ta človek se je čisto sprostituiral; kot umetnik se je sprostituiral ♪
  8.      sprovocírati  -am dov. (ȋ) 1. spodbuditi koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: nasprotniki so ga sprovocirali; govornik se ni dal sprovocirati 2. ekspr. izzvati: s svojim odkritosrčnim pogovorom jo je sprovocirala / sprovocirati spopad, spor ♪
  9.      sráb  -a m (ȃ) knjiž. garje: dobiti srab / ovčji srab ♪
  10.      sráčiti se  -im se nedov. (á ȃ) nar. 1. postavljati se, bahati se: revše se nekaj srači; ženske so se sračile 2. dreti se: šoja se srači v bukovju / otrok se že ves dan srači ♪
  11.      sráčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srake: sračji mladiči; stanovanje ima kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano / ekspr. govoriti s sračjim glasom ● ekspr. na glavi ima sračje gnezdo ima neurejene, razmršene lase; ekspr. njegova razprava je pravo sračje gnezdo v njej je veliko logično nepovezanih, prevzetih misli, trditev; nar. primorsko sračja noga morska taca ♪
  12.      sráčka  -e ž (ȃ) ekspr. 1. driska: imeti sračko 2. siten, neodločen človek: ne bodi taka sračka ♪
  13.      sráčkati  -am nedov. (ȃ) pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: lahko bi ga že nehali sračkati ♪
  14.      srága  -e ž (á) 1. (drobna) kaplja potu: z obraza kapljajo srage; brisati si srage s čela / potna sraga; knjiž. smrtne srage smrtni pot // madež, lisa, ki jo povzroči taka kaplja: lice ima umazano od srag 2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: sraga najfinejše kolonjske vode ♪
  15.      srájca  -e ž (á) moško oblačilo za k hlačam, navadno iz tanjšega blaga: likati, prati, šivati srajce; vsak dan obleče čisto srajco; zatlačil si je srajco za hlače; bombažasta, platnena srajca; športna srajca; srajca z dolgimi, s kratkimi rokavi; vulg. vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom // temu podoben del moškega ali ženskega spodnjega perila: v sami srajci je hodila po sobi / spalna srajca ● slabš. črne srajce italijanski fašisti; šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan; slabš. rjave srajce nacionalsocialisti; preg. stara navada železna srajca navade človek zelo težko spreminja ◊ obl. safari srajca športna srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi; zgod. verižna srajca srajci podobno vojaško oblačilo iz železnih krožcev ali žice ♪
  16.      srájčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na srajco: srajčni rokav / srajčna bluza, obleka bluza, obleka, krojena kot moška srajca ♦ obl. srajčni ovratnik manjši oglat ovratnik iz dveh delov; obrt. srajčni kroj kroj iz skupaj krojenega zgornjega in spodnjega dela in s srajčnim ovratnikom ♪
  17.      srájčica  -e ž (á) manjšalnica od srajca: otroci so se podili okoli v dolgih srajčicah; plenice in srajčice za dojenčke / spalna srajčica ♪
  18.      srájčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od srajca: šivala je srajčke za otroke / spalna srajčka 2. v zvezah: nar. kristusove srajčke rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh; samoperka; poljud. marijine srajčke rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, strok. podlesna vetrnica ◊ čeb. ovoj, s katerim je obdana čebelja buba ♪
  19.      srájčnik  -a m (ȃ) nekdaj 1. majhen otrok, ki nosi samo srajco: po vasi so kričali smrkavi srajčniki / poznam ga še kot srajčnika 2. ženska bluza z rokavi, navadno platnena: v skrinji je imela krila in srajčnike ♪
  20.      sráka  -e ž (á) 1. ptica s črnim in belim perjem in dolgim repom: nad poljem vreščijo srake; srake in vrane; dere se, krade kot sraka 2. slabš. kdor govori s kričavim, neprijetnim glasom: ne morem več poslušati te srake / kot psovka kaj se pa dereš, sraka ♪
  21.      srakopêr  in srakopér -ja m (ȇ; ẹ̑) ptica pevka z ukrivljenim kljunom, ki plen za zalogo natika na trne: v grmovju je gnezdil srakoper ♦ zool. črnočeli srakoper s črnim čelom, Lanius minor; rjavi srakoper rjave barve z zelo ukrivljenim kljunom, Lanius collurio ♪
  22.      srakopérec  in srakopêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) bot. trava s širokim latom in dolgimi resami na krovnih plevah, Apera: ob poti raste srakoperec; iztrebljati srakoperec ♪
  23.      srakopêrka  in srakopérka -e ž (ȇ; ẹ̑) samica srakoperja: srakoperka dobro skrbi za mladiče ♪
  24.      srám  -a tudi -ú m (ȃ) star. spolovilo, zlasti žensko: pokriti si sram ♪
  25.      srám  -ú tudi -a m (ȃ) 1. neprijeten, neugoden občutek, ki nastane iz zavesti o neprimernosti, nečastnosti lastnega ravnanja, stanja: obšel ga je sram; občutiti sram; postajati rdeč od sramu; pojmovanje sramu v različnih kulturah / biti brez sramu; brez sramu se je slekla; pobegniti zaradi sramu; občutek sramu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: sram ga je izražati svoja čustva; sram jo je pred starši; ekspr. sram ga je, da bi se najraje v zemljo vdrl zelo / sram ga je bilo za sina ∙ ekspr. sram te bodi izraža ogorčenje, grajo; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje 2. zastar. sramota: spraviti koga v sram ♪

   10.215 10.240 10.265 10.290 10.315 10.340 10.365 10.390 10.415 10.440  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA