Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (10.290-10.314) 
- sporazúmarstvo -a s (ȗ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: očitati komu sporazumarstvo / boriti se proti sporazumarstvu ♪
- sporazumáški -a -o prid. (á) nav. slabš. ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: sporazumaški človek / sporazumaška politika ♪
- sporazumáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume: oportunistično, neznačajno sporazumaštvo / boril se je proti njegovemu sporazumaštvu z buržoazijo ♪
- sporazúmen -mna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na sporazum: sprejeti sporazumni predlog skupne komisije / sporazumna rešitev vprašanja; sporazumno urejanje mednarodnih sporov / bil je sporazumen z njenim odhodom soglašal je; sosednja država je bila sporazumna s tako odločitvijo sporazúmno prisl.: sporazumno z materjo so preuredili hišo ♦ jur. razvezati se sporazumno ♪
- sporazuméti se -úmem se dov., sporazúmel se tudi sporazumèl se in sporazumél se; sporazúmljen (ẹ́ ȗ) 1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumeli so se za ceno; sporazumeti se s kom o spornih vprašanjih 2. izmenjati, posredovati misli, informacije: sporazumeti se v angleščini / sporazumela sta se kar s pogledi, z rokami ♪
- sporazumeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporazumevanje: sporazumevalni postopek / sporazumevalni jezik ♪
- sporazumévanje -a s (ẹ́) glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / samoupravno sporazumevanje / jezik je sredstvo sporazumevanja; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju ♪
- sporazumévati se -am se nedov. (ẹ́) 1. z dogovarjanjem prihajati do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumevati se za cene; državi sta se sporazumevali o novi pogodbi 2. izmenjavati, posredovati misli, informacije: zaradi prevelikega hrupa se nista mogla sporazumevati; sporazumevati se v tujem jeziku / mravlje se sporazumevajo s tipalnicami / dobro sta se sporazumevala se ujemala, se razumela sporazumevajóč -a -e: sporazumevajoč nasmeh ♪
- sporazúmljenje -a s (ȗ) star. sporazum: sporazumljenje z nasprotniki / sporazumljenje med njima ni mogoče // razumevanje: poslovila sta se v najlepšem sporazumljenju ♪
- sporazumljeválen -lna -o prid. (ȃ) star. sporazumevalen: sporazumljevalni jezik med njima je francoščina ♪
- sporazúmnost -i ž (ú) knjiž. z dogovorom doseženo stanje medsebojnega razumevanja, sodelovanja: živeti s kom v sporazumnosti / po dolgem pregovarjanju je prišlo med njima do sporazumnosti / njegove besede je sprejel z vso sporazumnostjo z vsem razumevanjem ♪
- spovráčanje -a s (ā) glagolnik od spovračati: spovračanje hrane / spovračanje bolezni ♪
- spovráčati -am nedov. (ā ȃ) star. izmetavati iz želodca; bruhati: glava ga boli in spovrača spovráčati se povračati se: bolezen se spovrača / vedno znova se mu spovrača misel na dom / rad se spovrača domov se vrača spovračajóč -a -e: spovračajoča se pomlad ♪
- sprásen -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi sprasna svinja svinja z mladiči ♪
- spráskati -am dov., tudi spraskála (á) 1. s praskanjem odstraniti: spraskati staro barvo, rjo s pokrova 2. s praskanjem poškodovati: spraskati (si) kožo; lak se je spraskal spráskan -a -o: spraskan do krvi; spraskane roke; prim. izpraskati ♪
- sprasketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. prasketaje se dvigniti: raketa je sprasketala proti nebu ♪
- sprašati ipd. gl. izprašati ipd. ♪
- spráščati -am nedov. (á) redko sproščati: delo človeka sprašča ♪
- sprašítev -tve ž (ȋ) čeb. spolna združitev: sprašitev matice ♪
- sprášiti -im dov. (á ȃ) nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo ♪
- sprašíti -ím dov., sprášil (ȋ í) redko zaprašiti: sprašiti ozračje sprašíti se čeb. spolno se združiti: matica se spraši sprašèn -êna -o: sprašena matica; prim. izprašiti ♪
- sprát -a m (ȃ) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih, Sprattus sprattus: loviti sprate ♪
- spráti spêrem dov., sprál (á é) z vodo ali drugo tekočino odstraniti kaj s česa: dež spere prah z rastlin; sprati morsko sol s telesa; pren., ekspr. solze so sprale smeh z obraza; prim. izprati ♪
- správa -e ž (ȃ) 1. dejstvo, da se kdo spravi s kom: doseči, proslaviti, utrditi spravo; med njimi ni prišlo do sprave / dati roko, šopek v spravo / ponuditi, sprejeti roko sprave ♦ rel. zakrament sprave // stanje, ki ga povzroči tako dejstvo: živela sta v spravi in zadovoljstvu; ločil se je od nas v ljubezni in spravi 2. star. priprave, oprema: lovska, ribiška sprava; kupiti slikarsko spravo; orožje in druga vojna sprava / na mizi je stala čajna sprava čajni servis 3. star. shramba, skladišče: spraviti
tovor v spravo; del hiše so uporabljali za spravo ♪
- správen -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spravo: spravni ton govorjenja / prirediti spravni večer / spravni dar, poljub / spravna daritev v različnih religijah daritev v spravo z bogom, bogovi ◊ jur. spravni poskus poskus sprave po že vloženem predlogu za sporazumno razvezo ali pri razvezni pravdi ♪
10.165 10.190 10.215 10.240 10.265 10.290 10.315 10.340 10.365 10.390