Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (10.240-10.264)



  1.      spakednka  -e ž (á) slabš. prevzeta beseda, neusklajena z normo knjižnega jezika: v govoru uporablja mnogo nemških spakedrank
  2.      spakednost  -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost spakedranega: spakedranost jezika
  3.      spakednščina  -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina
  4.      spakedti  -ám dov.) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedn -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda
  5.      spakírati  -am dov. () 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej
  6.      spárati 1 -am dov. () s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: sparati obleko, plašč / sparati šiv // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: sparati jopico; kar je zvečer spletla, je morala sparati spáran -a -o: sparan pulover; sparan šiv
  7.      spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta
  8.      sparcelírati  -am dov. () razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče
  9.      spasírati  -am dov. () pog. pretlačiti: spasirati fižol, paradižnik
  10.      spavperizírati  -am dov. () knjiž., redko osiromašiti, obubožati: spavperizirati kmete spavperizíran -a -o: spavperizirane delavske množice
  11.      specializíranje  -a s () glagolnik od specializirati: specializiranje proizvodnje / specializiranje delavcev / specializiranje za kirurgijo
  12.      specializíranost  -i ž () lastnost specializiranega: specializiranost dela pripelje do dobrih rezultatov / specializiranost strokovnjakov
  13.      specializírati  -am nedov. in dov. () usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
  14.      specificírati  -am dov. in nedov. () podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti: specificirati izdelke, predmete / specificirati račun specificíran -a -o: dohodki in izdatki so natančno specificirani
  15.      spektlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno področje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte
  16.      spektrogf  -a m () fiz. priprava za grafični, fotografski prikaz spektra: spektroskop in spektrograf / masni spektrograf priprava za določanje mase ionov
  17.      spektrogfski  -a -o prid. () nanašajoč se na spektrograf: spektrografski posnetek / spektrografske meritve
  18.      spektrogm  -a m () fiz. grafični, fotografski prikaz spektra: preštudirati spektrogram / zvočni spektrogram
  19.      spekulírati  -am nedov. () knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično: ni se zadovoljil z odgovorom, ampak je spekuliral še naprej
  20.      spevoígra  -e ž () gled. igra s pevskimi vložki: uprizoriti spevoigro; Vilharjeva spevoigra Jamska Ivanka
  21.      spila  tudi špila -e ž () 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje od njega ali se mu približuje: narisati spiralo / vrteti se v spirali / dvojna spirala; ravninska, sferična spirala 2. nav. ekspr. kar je po obliki podobno tej krivulji: spirala cigaretnega dima / listi so na steblu razvrščeni v spirali; pot se je vila v spirali; pren. spirala pesnikovega duševnega razvoja 3. predmet take oblike: betonska, žična spirala; spirala za električni kuhalnik / grelna spirala / žarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spiraleaer. spirala letalska figura v obliki spirale v navpični ravnini, začeta navzdol; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
  22.      spilast  tudi špilast -a -o prid. () ki ima obliko spirale: padati v spiralastih zavojih / spiralaste stopnice ♦ biol. spiralaste bakterije; bot. spiralasta razvrstitev razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v spirali
  23.      spilen  tudi špilen -lna -o prid. () nanašajoč se na spiralo: spiralni trakovi, vzorci / dvigati se v spiralnih krogih; risati spiralne črte / vsekati v skale spiralno pot; spiralne stopnice / spiralni razvoj družbe ♦ astr. spiralna galaksija galaksija, pri kateri so svetle zvezde in medzvezdna snov razporejene vzdolž rokavov, ki izhajajo v spirali iz osrednjega dela galaksije; fiz. spiralna vzmet spilno tudi špilno prisl.: spiralno se vzpenjati; spiralno navit
  24.      spíranje  -a s () glagolnik od spirati: spiranje vrstic; spiranje in razmikanje
  25.      spint  -a m (ā) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik: spiranti f, h, s

   10.115 10.140 10.165 10.190 10.215 10.240 10.265 10.290 10.315 10.340  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA