Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (10.090-10.114)


  1.      skomplicírati  -am dov. (ȋ) narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: elementarne nesreče so položaj v državi skomplicirale; situacija se je skomplicirala // narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: vedno vse skomplicira ♪
  2.      skomponírati  -am dov. (ȋ) 1. ustvariti, napisati glasbeno delo, skladbo, zložiti: skomponirati opero / to popevko je skomponiral posebej zanjo // redko ustvariti, napisati umetniško delo sploh: skomponiral je več novel 2. knjiž. sestaviti, zložiti: umetnik je skomponiral spomenik iz različnih figur / skomponirati pesniško zbirko po artistični zahtevnosti skomponíran -a -o: skomponirana pesem; domiselno skomponirane telovadne vaje ♪
  3.      skompostírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, narediti, da se kaj spremeni v kompost: skompostirati plevel in listje ♪
  4.      skoncentríranost  -i ž (ȋ) značilnost skoncentriranega: skoncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih / miselna skoncentriranost ♪
  5.      skoncentrírati  -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
  6.      skonstruíranost  tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb ♪
  7.      skonstruírati  -am tudi izkonstruírati -am dov. (ȋ) 1. uresničiti svoje (izvirne) zamisli, zlasti na področju tehnike: skonstruirati napravo, stroj / skonstruiral je nov tip avtomobila // redko sestaviti, narediti: zvočnike je sam skonstruiral / skonstruirati nove predpise; tak sistem nagrajevanja so si sami skonstruirali 2. ekspr. neprepričljivo, slabo napisati, opisati: pisatelj je zgodbo preveč skonstruiral / vse obtožbe so skonstruirali so si jih izmislili; to si je skonstruiral v svojih možganih skonstruíran tudi izkonstruíran -a -o: za dirke skonstruiran avtomobil; skonstruiran jezik; značaj glavnega junaka je problematičen in skonstruiran; skonstruirana zgodba ∙ ekspr. skonstruiran konflikt umetno izzvan ♪
  8.      skonvencionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti konvencionalno: skonvencionalizirati umetnost skonvencionalizíran -a -o: skonvencionalizirana simbolika ♪
  9.      skopírati  -am dov. (ȋ) povzročiti, da se besedilo, slika s fotokemičnim, elektrostatičnim postopkom prenese na kaj: skopirati načrt ♦ fot. narediti neposreden odtis negativa v pozitiv ali pozitiva v negativ; tisk. s fotokemičnim postopkom neposredno prenesti negativ ali pozitiv na kovinsko ploščo ♪
  10.      skôraj  prisl. (ō) 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal 2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor 3. nav. ekspr., pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj 4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik - skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar) // nav. ekspr., s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča 5. star. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali ● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je ♪
  11.      skôrajda  prisl. (ō) ekspr. skoraj: na oknih skorajda vsake hiše so rože; to je skorajda vse, kar vemo o njem / to je skorajda potrebno; odgovornost je skorajda prevelika; vse to je doživljal skorajda kot v sanjah / obzirno, skorajda ljubeznivo mu je to povedal; bili so veseli, skorajda razposajeni / njihova pomoč je tedaj skorajda prenehala; skorajda ne znam začeti / skorajda bi rekel, da je najlepša ♪
  12.      skôrajšnji  -a -e prid. (ō) nav. ekspr. 1. ki je (bil) blizu uresničenja: zavarovati kaj pred skorajšnjim propadom; rešiti koga skorajšnje pogube 2. časovno zelo malo oddaljen: veseliti se njegove skorajšnje vrnitve; želeti komu skorajšnje ozdravljenje / prosim za skorajšnji odgovor da mi čimprej odgovorite ∙ na skorajšnje svidenje ob slovesu izraža pozdrav in željo po čimprejšnjem ponovnem srečanju ♪
  13.      skorájžiti se  -im se dov. (á ȃ) pog. opogumiti se: nazadnje se je le skorajžila in vprašala / dolgo se ni oženil, zdaj pa se je le skorajžil ♪
  14.      skorigírati  -am dov. (ȋ) ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu, popraviti: skorigirati članek; sem že skorigiral, kar si napisal ♪
  15.      skorumpíranost  -i ž (ȋ) nav. slabš. lastnost, značilnost skorumpiranega: zlaganost in skorumpiranost družbe ♪
  16.      skorumpírati  -am dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izpriditi, pokvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je skorumpirala; skorumpiral se je, odkar je na tem položaju skorumpíran -a -o: skorumpiran vladajoči razred; to je skorumpirana znanost ♪
  17.      skracáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. nerazločno, grdo napisati: na list papirja je nekaj skracal / le kdo je skracal ta članek sestavil, napisal ♪
  18.      skrahírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. doživeti neuspeh, polom: ob takem gospodarjenju bo podjetje gotovo skrahiralo / zaposlil se je kot pianist v baru in kmalu skrahiral skrahíran -a -o: skrahiran trgovec; skrahirana aristokracija ♪
  19.      skrája  prisl. (á) star. od začetka, na začetku: skraja so bili napadi bolezni bolj redki; že skraja mu ni verjel / jemljite steklenice kar skraja ● star. vsi skraja ga obsojajo prav vsi ♪
  20.      skrája  predl. (á) star., z rodilnikom na koncu, ob koncu: živi v hiši skraja vasi ♪
  21.      skrájen  -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri ♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti ● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen ♪
  22.      skrájnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor zagovarja, zastopa skrajne nazore, skrajna stališča: skrajneži povzročajo veliko problemov; oba sta skrajneža; skrajneži in prenapeteži // pripadnik ekstremistične skupine, stranke: atentat so naredili skrajneži; levi in desni skrajneži v stranki; šovinistična naravnanost skrajnežev ♪
  23.      skrájnica  -e ž (ȃ) knjiž. 1. čelna deska postelje; končnica: pri vstajanju se je moral opreti na skrajnico 2. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: pribiti skrajnico 3. navadno s prilastkom kar je od česa drugega najbolj oddaljeno ali različno: državi skrajnici v Evropi; ti dve pesmi sta v zbirki skrajnici ◊ adm. zadnja črta v stenografskem črtovju; zgornja, spodnja skrajnica ♪
  24.      skrájnik  -a m (ȃ) knjiž. 1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo; krajnik: hrastovi skrajniki 2. kdor je krajni, zadnji v vrsti: skrajnik je stopil malo naprej // skrajni, zadnji del česa: Lubnik je skrajnik Julijskih Alp ♪
  25.      skrájnji  -a -e prid. (ȃ) knjiž. skrajen: skrajnji deli gorovja / v skrajnjem trenutku se je premislil / skrajnja razdraženost; skrajnje nasprotje skrájnje prisl.: skrajnje moderen pesnik; delo je bilo skrajnje naporno ♪

   9.965 9.990 10.015 10.040 10.065 10.090 10.115 10.140 10.165 10.190  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA