Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Prostor (276-300)


  1.      galeríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na galerijo: dobili so nove galerijske prostore; galerijska zbirka slik / galerijski sedež ♪
  2.      galón  -a m (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: dva galona bencina ♪
  3.      galóna  -e ž (ọ̑) angleška prostorninska mera za tekočine, približno 4,5 l: galona vode / kamion s sto galonami ♪
  4.      gamsíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer so gamsi ♪
  5.      garáža  -e ž (ȃ) zaprt prostor za shranjevanje motornih vozil: kupiti garažo; spraviti avto, traktor v garažo; etažna, montažna garaža ♪
  6.      garážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na garažo: podjetje izdeluje tudi garažna vrata / garažni objekt ima okoli sto garažnih boksov / garažni prostor ♪
  7.      garderóba  -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe ♪
  8.      geometríja  -e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank ♪
  9.      gipsárna  -e ž (ȃ) pog. prostor, kjer se dela z mavcem; mavčarna: klinika ima novo, sodobno opremljeno gipsarno ♪
  10.      girlánda  -e ž (ȃ) iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami ♪
  11.      glájt  -a m (ȃ) nar. prostor pod ostrešjem skednja: slamo so zmetali na glajt // žarg., obrt. tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; kapna lega ♪
  12.      glávnja  -e ž (ȃ) nar. zahodno veliko (tleče) poleno, navadno na ognjišču ali v peči: glavnja že dogoreva; glavnja je mračno osvetljevala prostor ♪
  13.      gledalíšče  -a s (í) 1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče; narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno gledališče / letno gledališče 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer razprodano vstopnice za predstavo ♪
  14.      gledalíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poslopje, prostor gledališča: gledališčni prostor; gledališčna akustika; gledališčna dvorana; star. gledališčna predstava gledališka ♪
  15.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina ♪
  16.      glinénica  -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, kjer se koplje glina ♪
  17.      glinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje glina: pripravljanje glinokopa; delavci v glinokopu ♪
  18.      globína  -e ž (í) 1. razsežnost v navpični smeri navzdol: meriti globino; globina jezera je deset metrov; globina in širina prepada / globina oranja ∙ kulturni razvoj v globino in širino glede na intenzivnost in obseg // razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: globina omare / ta slika ima globino daje vtis prostora // oddaljenost od površine v navpični smeri navzdol: najdišča so bila v globini dveh metrov; globina potresnega žarišča 2. lastnost globokega: reka je zaradi globine in vrtincev nevarna 3. prostor, ki je nižje, globlje od okolja: deževnica odteka v globino; kamen je padel v globino / raziskovati morske globine; pren. nekje v globini se je zavedal svoje krivde 4. srednji, razmeroma precej oddaljeni del česa: gosto zarasla globina gozda; iz globine gozda so se slišali klici; pren. globina noči // najbolj oddaljeni del česa v vodoravni smeri: zaradi mraka globine sobe ni bilo videti; v globini sobe je obešena velika slika; v globini ozke ulice sveti medla luč; pren. globina oči; globine podzavesti 5. ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: globina čustvovanja, hrepenenja, ljubezni / globina umetniškega ustvarjanja / globina pesmi // dobra premišljenost, dognanost: globina ideje, naziranja / etična globina in objektivnost kritike 6. s prilastkom glavni, bistveni del česa: znal je odkriti globino stvari / globina duše / dokopal se je do človeških globin 7. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz globine srca ga je sovražil; v globino duše mu je žal ◊ strojn. globina navoja polovica razdalje med njegovim zunanjim in notranjim robom ♪
  19.      globočína  -e ž (í) knjiž. 1. razsežnost v navpični smeri navzdol; globina: meriti globočino; globočina brezna, morja // prostor, ki je nižje, globlje od okolja: sidro se je počasi spustilo v globočino; potopiti se v globočini; pren. nekje v globočini se je zavedal svoje krivde 2. razmeroma precej oddaljeni, srednji del česa: gozdne globočine 3. z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: spoznati globočino materine ljubezni 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globočina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: obžalovati iz globočine duše; iz globočine srca te prosim ♪
  20.      glúh  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / šola za gluho mladino / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro 2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam 3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem // knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih // ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina 4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top 5. redko neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino 6. redko prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna ● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati ◊ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge glúho prisl.: gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali glúhi -a -o sam.: zavod za gluhe ♪
  21.      gmôta  -e ž (ó) 1. kar zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: oblikovati glineno gmoto; v daljavi se je videla temna gmota gozda / brezoblična gmota / ekspr. ljudstvo je postalo pasivna gmota; pren. razčleniti pripovedno gmoto // kar deluje s svojo izredno velikostjo, težo: tank, ta velika železna gmota, se je hrupno valil po cesti; mogočna ledena, skalna gmota // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: treba je bilo prelistati vso to gmoto starega papirja / pred vhodom je stala gmota ljudi / knjiž. gmota tišine 2. redko snov, materija, masa: plastična gmota ◊ alp. gorska gmota celoten obseg gore ali gorovja; gozd. lesna gmota količina lesa; meteor. zračna gmota zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti; muz. zvočna gmota vsi zvočni pojavi v skladbi ♪
  22.      gmôtast  -a -o prid. (ó) ki zavzema prostor in navadno (še) nima določene oblike: gmotast blok granita / gmotasti oblaki ♪
  23.      gnéča  -e ž (ẹ́) množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru: pred novo trgovino je bila velika gneča; prerinil se je skozi gnečo; hrupna, pisana gneča otrok; pred vhodom je čakala gneča radovednežev / stali smo v hudi gneči; pren., pesn. gneča pšeničnega klasja ♪
  24.      gnézdenje  -a s (ẹ́) glagolnik od gnezditi: ptica si je poiskala primeren prostor za gnezdenje ♪
  25.      gnezdíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice gnezdijo: zapustiti stara gnezdišča; gnezdišče galebov / ptice se selijo na svoja gnezdišča 2. star. kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi; žarišče, središče: kužno gnezdišče / gnezdišče germanizacije ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA