Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Prostor (1.001-1.025)


  1.      ogràd  -áda in ógrad -a m (ȁ á; ọ́) 1. knjiž., redko ograjen prostor: imeti jetnike v vseh ogradih pred očmi / stanovi z ogradi za drobnico 2. nar. ograjen prostor okrog hiše in gospodarskega poslopja, porasel s travo in drevjem: Tinč se je zadovoljen vračal za ogradi domov (F. Godina) ● knjiž., redko paše niso omejevali ogradi ograje; knjiž. cvetoč ograd vrt ♪
  2.      ógrad  -i ž (ọ́) nar. ograjen prostor za živino ob pastirski koči: premišlja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlipnikovo ograd in sebe v tesno kočo (J. Jalen) ♪
  3.      ográda  -e ž (ȃ) 1. zemljišče, obdano z ograjo iz zloženega kamenja, grmovja, zlasti na kraškem svetu: kupiti ogrado; iti kopat ogrado; pasti v ogradi; oljke v ogradi // ograjen prostor, ograjeno zemljišče: igrali so se v veliki ogradi; vrt je bil velika štirikotna ograda / goniti črede s paše v ograde; hlev in pred njim velika ograda ♦ lov. past za lovljenje divjadi, ki naj ostane živa 2. ograja, zlasti močnejša: nizke kamnite ograde; hišo so varovale trdno zidane ograde; temne ograde iz brinja / ekspr. veter podi oblake čez gorsko ogrado ♪
  4.      ogradíti  -ím dov., ográdil (ȋ í) narediti, postaviti ograjo okrog česa: ograditi pašnik, vrt; ograditi prostor za živino / ograditi vrt s kamnito ograjo / ograditi hudournike z nasipom obdati njegove bregove; otroci so ogradili luže z blatom; pren. ograditi svojo neodvisnost ogradíti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. narediti se nedostopnega za kaj: ograditi se od zunanjega sveta; ograditi se od vplivov naturalistov; ogradil se je od vseh in postal zelo samosvoj ∙ knjiž. ograditi se je morala z brezčutnostjo, če je hotela vzdržati postati je morala brezčutna 2. publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograditi se od izjave, sklepa; ogradil se je od vseh, ki niso upoštevali sklepov ograjèn -êna -o: ograjen prostor za molžo; s kamenjem ograjeno kraško polje ♪
  5.      ográja  -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg ∙ redko puščati živino čez noč v ograji ogradi ♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen ♪
  6.      ográjek  -jka m (ȃ) knjiž. manjši ograjen prostor: priti skozi leso na, v ograjek; ograjek za cvetlice ♪
  7.      ogreválnica  -e ž (ȃ) prostor, v katerega se hodijo ljudje gret: stopiti v ogrevalnico ♪
  8.      ogrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov; ogrevanje s toplim zrakom; naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje ∙ pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanje ♦ psih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti ♪
  9.      ogrévati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj toplo: peč ogreva ves prostor; ogrevati vodo, zrak; ogrevati z električno energijo, oljem, premogom / ogrevati si roke ob ognju greti 2. povzročati občutek toplote: sonce nas prijetno ogreva / s hrano dobiva telo snovi, ki ga ogrevajo; pren. ljubezen ogreva srce; ogreva ga misel na dom ogrévati se 1. postajati topel: zrak se spomladi hitro ogreva 2. ekspr. navduševati se: večina se ogreva za njegov predlog; ogrevati se za zabavno glasbo, šport; vedno bolj se ogreva zanjo / publ. sedanja moda se ogreva za žive barve zdaj so moderne žive barve ◊ šport. tekmovalec se ogreva postopno in načrtno pripravlja organizem na težje obremenitve ogrevajóč -a -e: ogrevajoči sončni žarki; pesem, ogrevajoča srce ogrévan -a -o: ogrevan plavalni bazen; centralno ogrevani prostori; ogrevana površina, voda; ogrevana soba ♪
  10.      ogrômnost  in ogrómnost -i ž (ȏ; ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost ogromnega: ogromnost prostora / ogromnost vsote ga je presenetila ♪
  11.      ohíšje  -a s (ȋ) 1. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave: rezljano ohišje stenske ure; ohišje za radijski aparat / starinska ohišja trgovin // del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele; okrov: ohišje motorja 2. zastar. zemlja, prostor okrog hiše: kupil je nekaj arov ohišja ♪
  12.      ohlájanje  -a s (á) glagolnik od ohlajati: ohlajanje prostora / segrevanje in ohlajanje zemeljske površine ♪
  13.      ohlájati  -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino ohlájati se 1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja 2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala ohlajajóč -a -e: ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo ♪
  14.      ohlajeváti  -újem nedov. (á ȗ) ohlajati: ohlajevati prostor / lava se počasi ohlajuje ohlajujóč -a -e: ohlajujoča se voda ♪
  15.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  16.      ojačeválnica  -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
  17.      ôkenski  tudi ókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
  18.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz ♪
  19.      oklópiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati z (zaščitnim) ovojem, oklepom; oklepiti: oklopiti prostor proti prepuščanju žarkov oklópljen -a -o: oklopljen ladijski trup ♪
  20.      okníšče  -a s (í) 1. prostor ob oknu: stol je pomaknil v oknišče; obokano oknišče 2. redko okenski okvir: naslonil se je na oknišče ♪
  21.      ôkno  -a s, mn. tudi ókna (ó) 1. odprtina v steni stavbe, prevoznega sredstva, narejena zaradi svetlobe, zračenja: soba ima tri okna; narediti okno v steni; zabiti okno z deskami; zazidati okno; postaviti cvetlice na okno; gledati, nagniti se, skočiti skozi okno; metati stvari skozi okno; sloneti, stati na oknu; videl sem ga na, ob oknu; spati pri odprtem, zaprtem oknu; majhno kletno, stopniščno, strešno okno; nizko, okroglo okno; široka, velika okna dnevne sobe; visoko obokano okno; zatemnjeno okno; hiša brez oken na severni strani; nadzidek nad oknom; sedeti na klopi pod oknom / okna (gledajo, so obrnjena) na cesto, na dvorišče / križno okno s križi; mrežno okno z mrežo; podestno okno nad podestom // okvir s steklom, prozornejšim materialom, prirejen za takšno odprtino: umiti okno; vzidati okno; skrbno zagrniti okno; zakitati okno; postaviti rože med okna; potrkati na okno; razbijati po oknih; kupiti nova okna; čipkaste zavese na oknih / okna se bleščijo v soncu; sončni žarki odsevajo v oknih / poslikana okna / okno je celo, počeno, razbito okenska šipa / čistilec oken / dvojno okno ki je zastekljeno z dvema šipama; dvokrilno okno ki ima dve krili; razbiti izložbeno okno; notranje okno del dvojnega okna, ki je na notranji strani okenske odprtine; zunanje okno del dvojnega okna, ki je na zunanji strani okenske odprtine 2. nav. ekspr., s prilastkom odprtina: okno rova; okno podzemne votline 3. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: preriniti se do okna / blagajniško okno 4. ekspr. odprt, svoboden prostor, ki omogoča različno delovanje, vplivanje: hoteli so imeti okno na Jadran; to področje je predstavljalo okno v svet / odpiranje oken proti vzhodu 5. etn. del kozolca med dvema stebroma: založiti okna s snopjem ● žarg., šol. imeti okno prosto uro sredi pouka; knjiž. na okno trka dan, večer dani se, večeri se; nar. dolgo je hodil k njej pod okno vasovat; ekspr. ne mečite denarja skozi okno ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vsi so na oknih veliko ljudi gleda na cesto, iz prostora ◊ arhit. bazilikalno okno; francosko okno do tal segajoče okno z ograjo na zunanji strani; ležeče okno ki je širše kot višje; slepo ali lažno okno ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno; grad. cvetlično okno s prostorom, prirejenim za gojitev cvetlic; obrt. montažno okno dokončno izdelano okno, ki se pritrdi v okensko odprtino; odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki; sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata; um. gotsko okno ozko, visoko okno, zgoraj koničasto podaljšano, navadno s poslikanim steklom ♪
  22.      okòl  -ôla tudi ókol -a [ou̯] m (ȍ ó; ọ́) nar. ograjen prostor (ob hlevu) za izpuščanje živine: spustiti svinje v okol ♪
  23.      okólje  -a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑) stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje; kmečko okolje; vživeti se v novo okolje; psihološko okolje // prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar: postaviti dejanje v določeno okolje; v takem okolju pride glasba še bolj do veljave; boj proti onesnaženju okolja; skrb za ureditev, varstvo človekovega okolja / delovno okolje; industrijsko okolje; predmeti so postavljeni v naravno okolje; življenjsko okolje // knjiž., redko razpoloženje, ozračje: glasba ustvarja nekakšno čustveno okolje ◊ lingv. glasovi se prilikujejo svojemu glasovnemu okolju ♪
  24.      okràs  -ása m (ȁ á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras ♪
  25.      okraševánje  -a s (ȃ) glagolnik od okraševati: okraševanje prostorov s cvetjem / okraševanje črk ♪

   876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA