Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Prost (3.276-3.300)


  1.      zarêči  -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik // z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je zarêči se 1. nehote reči, kar se ne namerava: zarekel se je in mu izdal skrivnost; v naglici se mu je zareklo // pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je 2. ekspr. odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zarekel se je, da jo bo dobil; zarekel se je, da jim ne bo povedal ● ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo zarečèn -êna -o: zarečena živina ∙ zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ♪
  2.      zarejalíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zareja: odpraviti zarejališča mrčesa / zarejališče nevarnih bolezni kotišče ♪
  3.      zaréjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarejati rake v reki zaréjati se začenjati živeti kje zlasti v velikem številu: v umazanih prostorih se zareja mrčes ♪
  4.      zasébnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: gostilniško poslopje je kupil zasebnik / v hotelu in pri zasebnikih je dovolj prostih sob pri osebah, ki se ne ukvarjajo poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob / delati kot zasebnik 2. posameznik kot neuradna oseba: naslovnik pisma je lahko zasebnik ali ustanova ♪
  5.      zasédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač 2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema 3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov 4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje 5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj 6. žarg., gled. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika 7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati ♪
  6.      zasédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki 2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala // pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta 3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba // kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo; zasedba orkestra se je spremenila // kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil ♪
  7.      zasèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov 2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek 3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek ◊ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo ♪
  8.      zaséka  -e ž (ẹ̑) 1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko 2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki 3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda; zaseke in brezna ◊ gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti sovražniku ♪
  9.      zasénčje  -a s (ẹ̑) zastar. senca, senčen prostor: zasenčje pod drevesom / samo v kakšnem zasenčju še leži sneg ♪
  10.      zasésti  -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑) 1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku 2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik ♦ šah. zasesti polje s figuro // z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon 3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo 4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje 5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo 6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto 7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol 8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo ● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; žarg., muz. orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru zaséden -a -o 1. deležnik od zasesti: vsi sedeži so zasedeni; telefon je zaseden; soba je zasedena; glavna ženska vloga je primerno zasedena; osvoboditi zasedeno mesto 2. pog. ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge: tajnica je zasedena; za ta ples sem že zasedena / ta teden sem zelo zaseden ∙ pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta ♪
  11.      zasílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju: zasilen pristanek letala / zasilno reševanje / zasilni izhod posebni izhod, namenjen za uporabo v sili, nevarnosti; zasilna lestev lestev, pritrjena na zidu, za zasilno reševanje; požarna lestev // ki za silo, deloma ustreza: zasilnih rešitev problema je več 2. narejen za začasno uporabo, navadno ne z vsemi ustreznimi lastnostmi: zasilni most, oder; zasilno letališče / v koči so prosta samo še zasilna ležišča ◊ čeb. zasilna matica matica, vzrejena v osiroteli čebelji družini iz mladih ličink; jur. zasilna pot pot do zemljišča ali objekta, ki nima za redno obdelovanje ali uporabo potrebne potne povezave z javno potjo; šol. zasilna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice zasílno prisl.: letalo je zasilno pristalo; koča je v zimskem času zasilno oskrbovana ♪
  12.      zasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero // ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom // nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo zasípan -a -o: zasipan predel ♪
  13.      zasipávati  -am nedov. (ȃ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero // nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo sovražnikove položaje 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi ♪
  14.      zaskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) 1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha 2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki ♪
  15.      zasliševálnica  -e ž (ȃ) prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici ♪
  16.      zaslòn  -ôna m (ȍ ó) 1. priprava za a) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon; preobleči se za zaslonom; pregraditi prostor z zaslonom; premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrov b) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom / gozdovi so zaslon proti vetrovom 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon; skriti se v zaslonu 3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon // del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika 4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih ◊ elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv ♪
  17.      zasnováti  -snújem dov., zasnovál (á ú) 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja ♪
  18.      zastáviti 1 -im dov. (á ȃ) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom // zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki 2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi // s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo 3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti // nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti 4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo // narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik // narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo 5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor 6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili 7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov // seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj 8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo ● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo zastávljen -a -o: pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje ♪
  19.      zastavljálnica  -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar: ustanoviti zastavljalnico; banke in zastavljalnice // prostor te ustanove: odnesti uro v zastavljalnico ♪
  20.      zastávljati 1 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno: zastavljati cesto z ovirami / s svojimi telesi so zastavljali izhod / zastavljati komu pot // s postavitvijo česa napolnjevati, porabljati prostor: zastavljati trg z avtomobili / zaboji so zastavljali dvorišče 2. s postavitvijo česa kaj obdajati, obkoljevati: otroci so zastavljali jezerca z blatom / zastavljali so ga s svojimi telesi / hribi zastavljajo ravnino obdajajo / zastavlja mu luč zaslanja // s postavitvijo česa za čim to utrjevati: iz strahu pred vdorom so vrata zastavljali s pohištvom 3. nameščati kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: pomagal mu je zastavljati voz / pri oranju globoko zastavljati plug / pri hoji v hrib je čvrsto zastavljal palico postavljal; zastavljati nogo v razpoke postavljati, opirati 4. nav. ekspr. delati začetni, temeljni del pri izdelavi česa: zastavljati sode / zastavljati temelje za stavbo; zastavljati vrtino s kratkim svedrom // delati, poganjati to, iz česar se razvije cvet, plod: sadno drevje odcveta in zastavlja plodove 5. seznanjati koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastavljati komu uganke / njegovo delo zastavlja številne probleme; odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja življenje // seznanjati koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastavljati mladini nove naloge; zastavljati si visoke cilje / publ. spremenjene razmere zastavljajo gospodarstvu nove zahteve 6. star. zaustavljati, prestrezati: zastavljati vodni curek / zastavljati otrokov umski razvoj ovirati ● ekspr. precej na dolgo zastavlja besedo govori; ekspr. ne zastavlja prav besede ne govori tako, kot bi bilo potrebno; vedno krepkeje je zastavljal korak je stopal; zastavljati komu pot do uspeha onemogočati mu, ovirati ga, da bi uspel ◊ lov. zastavljati pobočje za pogon postavljati lovce na kraje, kjer ob pogonu lahko pride divjad ♪
  21.      zastének  -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku ♪
  22.      zastrupljeválnica  -e ž (ȃ) stavba, prostor za zastrupljanje koga: zastrupljevalnica v koncentracijskem taborišču ♪
  23.      zasúti  -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ) 1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob // nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot 2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku // s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad 3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom zasúti se prenehati obstajati zaradi usipanja, trganja kake snovi: brezno se je zasulo zasút -a -o: zasut vodnjak; biti zasut s pismi; sam.: prikopati se do zasutih ♪
  24.      zašáriti  -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih 2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom zašárjen -a -o: zašarjena soba ♪
  25.      zatemnélost  -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost zatemnelega: zatemnelost prostora ∙ knjiž. trenutki duševne zatemnelosti zmedenosti ♪

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA