Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Prevrat (3-27) 
- prevrátnež -a m (ȃ) ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži ♪
- prevrátnica -e ž (ȃ) ženska oblika od prevratnik: mlade prevratnice ♪
- prevrátnik -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
- prevrátniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevratnike: prevratniška dejavnost / prevratniški poskusi v literaturi // prevraten: pisal je prevratniške članke; prevratniške ideje ♪
- prevrátništvo -a s (ȃ) dejavnost prevratnikov: prevratništvo je hitro napredovalo / ekspr. prevratništvu v umetnosti ni bil naklonjen ♪
- prevrátnost -i ž (ā) lastnost, značilnost prevratnega: prevratnost dobe / ekspr. prevratnost mladih umetnikov ♪
- doprevráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na čas do prevrata: doprevratne razmere ♪
- pòprevráten -tna -o prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na čas po prevratu leta 1918: poprevratni dogodki / prva poprevratna leta ♪
- prèdprevráten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred prevratom leta 1918: predprevratne razmere / predprevratna doba ♪
- idéja -e ž (ẹ̑) 1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa, zamisel: njegova ideja o ustanovitvi tiskarne je bila splošno sprejeta; dobra, drzna, slaba ideja; dati (originalno) idejo za rešitev problema / uresničevati idejo o samoupravljanju / ta človek ima veliko idej / bil je navdušen zagovornik nove ideje ∙ ekspr. to je bila tvoja ideja ti si se spomnil tega; ekspr. priti na idejo spomniti se česa novega; idejo za akcijo je dobil pri njih bistveno pobudo // nav. mn., navadno s prilastkom misel: njegove ideje so popolnoma zmedene / imava iste ideje; vsiljevati svoje ideje drugim / širiti prevratne ideje 2. navadno v zvezi z o rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje človekov odnos do materialnega ali duhovnega sveta: njegova ideja o lepoti, pravičnosti se je v tem delu lepo izrazila / ideja o kmetskem življenju je pri
njem neprepričljiva / opredeliti idejo o nasprotju med umetnikom in družbo 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da ga preganjajo / ekspr. to je samo tvoja fiksna ideja 4. ed., navadno z rodilnikom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel a) umetniškega ali znanstvenega dela: osnovna ideja drame; umetniška in hkrati moralna ideja romana / ideja in oblika umetnine / vodilna ideja teksta b) različnih znanstvenih, umetniških smeri: seznaniti se z idejo impresionizma; ideja marksizma c) različnih področij človekove družbene dejavnosti: ideja razrednega boja; ideja liberalizma; velik vpliv ideje samoupravljanja // kar se kaže kot bistvo, smisel česa sploh: ideja dobrote, lepote; zavreči idejo pravičnosti 5. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: antifašistične, demokratske ideje;
liberalne ideje so ga čisto prevzele; privrženec francoskih revolucionarnih idej / nekritično je sprejemal ekstremistične ideje; nove politične ideje ◊ filoz. ideja v idealističnih filozofijah transcendentna objektivna tvorba, ki je pravzor, vzrok, bistvo posamičnega; v marksistični filozofiji odraz objektivne stvarnosti v zavesti ♪
- katastrófa -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo;
katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem ♪
- okúžba -e ž (ȗ) 1. vdor bolezenskih mikrobov v organizem: preprečiti okužbo; zavarovati živino pred okužbo; nevarnost, vir okužbe; čas od okužbe do izbruha bolezni / okužba s hrano; pren., ekspr. okužba s prevratnimi nazori ♦ med. kapljična okužba ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; okužba z dotikom // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti okužbo 2. prenos povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: preprečiti okužbo zdravih sadik; okužba nasada // prenos povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: okužba mleka, posode ♪
- prekucíja -e ž (ȋ) ekspr. prevrat: narediti prekucijo; politične, socialne prekucije / modna, slovstvena prekucija ♪
- prekucíjski -a -o prid. (ȋ) ekspr. prevraten: prekucijske ideje ♪
- prekucúh -a m (ū) ekspr. prevratnik: veljal je za prekucuha; družiti se s prekucuhi; delovanje prekucuhov ♪
- prekucúški -a -o prid. (ū) ekspr. prevratniški: prekucuško delovanje // prevraten: prekucuški čas / prekucuške besede, ideje ♪
- prekucúštvo -a s (ȗ) ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekucuštva ♪
- prezgódnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata ♪
- propagánda -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska
propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪
- sanskilót -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota ♪
- subverzíja -e ž (ȋ) prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična subverzija / narediti subverzijo ♪
- subverzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na subverzijo, prevraten: subverzivna propaganda; subverzivno delovanje / slabš. subverzivni elementi ♪
- termidór -ja m (ọ̑) 1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja 2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja 3. knjiž., redko protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem ♪
- termidórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na termidor: termidorski dnevi / termidorski prevrat ♪
- zatožíti in zatóžiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: zatožil ga je staršem, pri starših; zatožiti sošolca učitelju; zatožiti koga, da se pretepa // raba peša sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi: ovaduh ga je zatožil na policiji; nekdo ga je zatožil, da se druži s prevratniki 2. nepreh. tožeče, tarnajoče reči, spregovoriti: bolnik je zatožil: vroče je; boli, je tiho zatožil 3. zastar. obtožiti, obdolžiti: zatožiti koga hudodelstva / po krivem zatožiti ● redko zatožil je že precej denarja s tožbami zapravil zatožíti se in zatóžiti se redko stožiti se: zatožilo se mu je po domu zatóžen -a -o: otrok se je bal, da bo zatožen; zatožen hudodelstva; po krivem zatožen ♪
1 3