Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Prevod (298)



  1.      prevòd  -óda m ( ọ́) delanje, povzročanje, da kaj kam pride: prevod plinov; prevod živčnega vzburjenja
  2.      prevòd  in prêvod -óda m ( ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom
  3.      prevóden 1 -dna -o prid. (ọ̄) ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: prevodna snov; biti dobro, slabo prevoden / zvezati prevodni del naprave z zemljo
  4.      prevóden 2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevod, prevajanje (besedila): prevodna izdaja; prevodna poezija; izvirna in prevodna dela / prevodni jezik
  5.      prevodén  -a -o prid. (ẹ̑) preveč voden: juha je prevodena; prevodeno mleko / prevoden sadež
  6.      prevódnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prevodnik: šota je slaba prevodnica toplote ◊ geom. razdalja med goriščem in poljubno točko elipse, hiperbole ali parabole
  7.      prevódnik  -a m (ọ̑) 1. snov, ki dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: pri zvočni izolaciji ne sme biti prevodnika; kovine so dobri prevodniki; obleka iz snovi, ki je slab prevodnik toplote; pren. njegov časopis je postal prevodnik reakcionarnih vplivov ♦ elektr. električni prevodnik snov, ki dopušča prehajanje električnega toka z majhnimi izgubami 2. zastar. prevajalec: za prevodnika si je izbral učenca, ki je dobro razumel nemško
  8.      prevódnost  -i ž (ọ̄) lastnost snovi, da dopušča prehajanje toplote, zvoka, električnega toka: raziskovati prevodnost snovi; dobra, slaba prevodnost; kovine z visoko prevodnostjo / električna, toplotna prevodnost
  9.      eléktroprevódnost  -i ž (ẹ̑-ọ̄) električna prevodnost: elektroprevodnost bakra
  10.      prevódnik  -a m (-ọ̑) elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: ogljikov dioksid je neprevodnik
  11.      pólprevóden  -dna -o [p] prid. (ọ̑-ọ̄) elektr. ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: polprevodna snov
  12.      pólprevódnik  -a [p] m (ọ̑-ọ̑) elektr. snov, ki dopušča veliko manjše prehajanje električnega toka kot prevodnik: čiščenje polprevodnikov; silicij, germanij in drugi polprevodniki / tovarna polprevodnikov
  13.      pólprevódniški  -a -o [p] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polprevodnik: diode in drugi polprevodniški elementi / polprevodniška industrija
  14.      sprevòd  tudi sprêvod -óda m ( ọ́; é ọ́) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, zbrana z določenim namenom: po cesti gre, se pomika sprevod; uvrstiti se v sprevod; dolg sprevod / pogrebni, poročni, pustni sprevod / iti v sprevodu // dogodek, pri katerem nastopa taka skupina ljudi: udeležiti se sprevoda; organizirati sprevod / prisostvovati prvomajskemu sprevodu 2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: sprevod delavcev, vračajočih se z dela / sprevod avtomobilov
  15.      sprevóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevod: sprevodni korak ◊ zool. pinijev sprevodni prelec prelec, katerega ličinka jé liste pinije, Thaumatopoea pytiocampa
  16.      sprevódnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sprevodnik: sprevodnica je začela pregledovati vozovnice / avtobusna sprevodnica
  17.      sprevódnik  -a m (ọ̑) uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu: pokazati vozovnico sprevodniku / avtobusni, železniški sprevodnik
  18.      sprevódniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sprevodnike: sprevodniška obleka / sprevodniška služba
  19.      súperprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine
  20.      súperprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca
  21.      súpraprevóden  -dna -o prid. (-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost: supraprevodna kovina / supraprevodni kabel
  22.      súpraprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
  23.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši () ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
  24.      álkar  -ja m () tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev
  25.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevodjur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA