Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pot (762-786)


  1.      blazínica  -e ž (í) manjšalnica od blazina: a) dati pod glavo blazinico; žametna blazinica / blazinica za igle; pred krsto so nesli blazinico z odlikovanji / blazinica s pečatom b) blazinica mahu; oči so bile potopljene v blazinice tolšče / mačka neslišno stopa po blazinicah mehkih izboklinah na šapah; mehka blazinica prsta spodnji del na koncu prstov ♪
  2.      blaznéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti ● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo blaznèč -éča -e: blazneča ženska ♪
  3.      bléd  -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo ♪
  4.      bledíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
  5.      blestéti se  -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa ♪
  6.      blížnjica  -e ž (ȋ) stranska krajša pot: skozi gozd drži bližnjica do velike ceste; iti v vas po bližnjici; strma bližnjica; ve za bližnjico čez hrib ♪
  7.      blóden  tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani ♪
  8.      blodíti  in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ȋ ọ́) 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar) 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot ♪
  9.      blodnják  -a m (á) knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: najti pot iz blodnjaka; zaiti v blodnjak // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov; blodnjak ulic / blodnjak misli ♪
  10.      blók  -a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo ◊ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava ♪
  11.      blokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa ♪
  12.      blokíren  -rna -o prid. (ȋ) ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava ♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku ♪
  13.      blokóvnica  -e ž (ọ̑) žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot ♪
  14.      bóben  -bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ∙ star. na Laškem je zapel boben začela se je vojska 2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom 3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček ◊ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra ♪
  15.      bóbrovka  in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka ♪
  16.      bóder  -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke // poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost bódro prisl.: deklica je bodro stopala po poti ♪
  17.      bodíčevje  -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica ♪
  18.      bodrílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se spodbuja: njen glas je bil bodrilen; povedati nekaj bodrilnih besed bodrílno prisl.: bodrilno ga je potrepljal po rami ♪
  19.      boeing  -a [bóing] m (ọ̑) reakcijsko potniško letalo ameriške tovarne Boeing: hrup vzletajočih boeingov ♪
  20.      bóg  -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče // v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih 3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala // najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar ● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase bóže ekspr.: bože, kako hladne roke imaš; kaj bo, če zamudim, bože mili; prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd. ♪
  21.      bógmati se  -am se nedov. (ọ̑) star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal ♪
  22.      bojèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se ♪
  23.      ból  -i ž (ọ̑) knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca // zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli ♪
  24.      bolésten  -tna -o prid., boléstnejši (ẹ̄) 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost, razburljivost / bolestna lažnivost; z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej boléstno prisl.: bolestno zaječati, zaklicati; bolestno častihlepen; bolestno trpka beseda ♪
  25.      boléta  -e ž (ẹ̑) fin., nekdaj potrdilo, navadno o plačilu carine, trošarine: carinska boleta ♪

   637 662 687 712 737 762 787 812 837 862  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA