Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pot (5.037-5.061)


  1.      sámonôsen  -sna -o prid. (ȃ-ó ȃ-ō) v zvezah: arhit. samonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani; avt. to vozilo ima samonosno karoserijo karoserijo s toliko okrepljenim dnom, da ne potrebuje šasije ♪
  2.      sámonosílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) teh. ki ne potrebuje dodatnih nosilnih elementov, opor: samonosilna konstrukcija / samonosilna stena ♦ elektr. samonosilni nadzemni kabel nadzemni kabel, ki je dovolj močen, da lahko visi med razmeroma oddaljenimi oporišči ♪
  3.      sámoodgovórnost  -i ž (ȃ-ọ́) knjiž. odgovornost pred samim seboj: pri delu je potreben čut samoodgovornosti; samodisciplina in samoodgovornost / samoodgovornost ljudstva ♪
  4.      sámoodrékanje  -a s (ȃ-ẹ̑) odrekanje samemu sebi, svojim koristim: zanjo so bila to leta neprestanega samoodrekanja / gospodarske težave so premagovali z večjimi delovnimi napori in samoodrekanjem / potrebne so bile žrtve in samoodrekanja ♪
  5.      sámoomáma  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. omamljenje samega sebe: to je človek, ki mu ni potrebna samoomama in olepšavanje resnice ♪
  6.      sámooskŕba  -e ž (ȃ-ȓ) knjiž. oskrba samega sebe: nasade oljk potrebujejo za samooskrbo; samooskrba s kmetijskimi pridelki ♪
  7.      sámoporájanje  -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja ♪
  8.      sámopozáben  -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto ∙ knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo ♪
  9.      sámoprispévek  -vka m (ȃ-ẹ̑) časovno omejena dajatev za določeno skupno krajevno potrebo, ki se plačuje po odločitvi občanov na referendumu: vodovod so zgradili večinoma s prostovoljnim delom in samoprispevkom; uvedba, višina samoprispevka / glasovati za samoprispevek / krajevni, občinski samoprispevek; samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, šole / denar iz samoprispevka / publ. razpisati samoprispevek glasovanje, referendum za samoprispevek ♪
  10.      sámorazvòj  -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov ♪
  11.      samostójen  -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino ◊ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje ♪
  12.      samostójnež  -a m (ọ̑) ekspr. samostojen človek: za tako delo so potrebni odločneži in samostojneži ♪
  13.      sámošen  -šna -o prid. (á) zastar. 1. samoten: njeno samošno življenje / iti po pusti samošni poti 2. osamljen, sam: tako star je in samošen sámošno prisl.: samošno živeti ♪
  14.      samôten  -tna -o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije 2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico 3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna // nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli ● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu samôtno prisl.: samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno ♪
  15.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  16.      sámouresničevánje  -a s (ȃ-ȃ) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva ♪
  17.      samováti  -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo ♪
  18.      sámovzbújanje  -a s (ȃ-ú) elektr. sposobnost električnega stroja, da sam proizvaja energijo, potrebno za svoje vzbujanje: samovzbujanje generatorja ♪
  19.      sámovzgója  -e ž (ȃ-ọ̑) vzgoja samega sebe: potrebna je samovzgoja; utrditi si značaj s samovzgojo / samovzgoja mladih / skrb za vzgojo in samovzgojo v mladinskih organizacijah ♪
  20.      sámozadôsten  -tna -o prid. (ȃ-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo ♪
  21.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe ♪
  22.      sámozadovoljítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev ♪
  23.      sámozatája  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti ♪
  24.      sámožrtvovánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. žrtvovanje samega sebe: junaško samožrtvovanje; ne biti sposoben za samožrtvovanje; samoodpovedovanje in samožrtvovanje ∙ zastar. pri tem delu je potrebna dobrota in samožrtvovanje požrtvovalnost ♪
  25.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske ♪

   4.912 4.937 4.962 4.987 5.012 5.037 5.062 5.087 5.112 5.137  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA