Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Pot (437-461)
- nèpotešèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
- nèpotešênost -i ž (ȅ-é) stanje nepotešenega človeka: otrokova nepotešenost / duhovna nepotešenost / knjiž. njena spolna nepotešenost nezadovoljenost ♪
- nèpotešljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten ♪
- nèpotešljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotešljivega: nepotešljivost njegove žalosti jih je skrbela / ekspr. nepotešljivost sovraštva ♪
- nepotízem -zma m (ȋ) dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom ♪
- nèpotolažljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv nèpotolažljívo prisl.: še dolgo je nepotolažljivo jokal ♪
- nèpotopljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more potopiti: nepotopljiv čoln; ta ladja je veljala za nepotopljivo ♪
- nèpotopljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotopljivega: nepotopljivost čolna, ladje ♪
- nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
- nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so
dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
- nèpotrébnež -a m (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotreben, nekoristen človek: le kaj nam koristijo ti leni nepotrebneži ♪
- nèpotrébnica -e ž (ȅ-ẹ̑) ekspr. nepotrebna, nekoristna ženska: gledajo jo kot kako nepotrebnico ♪
- nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
- nèpotŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja ♪
- nèpotŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih ♪
- nèpotróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek ♪
- nèpotróšen -šna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja ♪
- nèpotrpežljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
- nèpotrpežljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepotrpežljiv človek: ob vdanem trpljenju drugih bolnikov je spoznal, kakšen nepotrpežljivec je / komaj so pomirili nepotrpežljivca ♪
- nèpotrpežljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost ♪
- nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
- nèspotakljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko ♪
- obpóten -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja ob poti: obpotna njiva; obpotno grmovje / obpotno znamenje ♪
- odklopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. klopotaje oditi: v prevelikih coklah je počasi odklopotal iz hiše / zajahal je in odklopotal v noč ♪
- odpotovánje -a s (ȃ) glagolnik od odpotovati: pripraviti se za odpotovanje; to moram storiti še pred odpotovanjem ♪
312 337 362 387 412 437 462 487 512 537