Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pot (3.962-3.986)


  1.      popáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: v igri je moral večkrat popačiti obraz; popačil se je od bolečine 2. nav. ekspr. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je popačil, da so bile nerazumljive; popačili so ime kraja / umetno popačiti ton, zvok 3. prikazati kaj drugače, kakor je: zavestno so popačili dejstva; popačil je smisel njegovega stavka 4. star. iznakaziti, skaziti: nesreča ji je popačila obraz / hiše so popačile okolico jezera 5. star. pokvariti, izpriditi: lažnivost popači vsakega človeka; bala se je, da bo ta družba popačila njene otroke popáčiti se z nenaravnimi, nepravilnimi gubami, potezami pokazati, izraziti negativen, odklonilen odnos: medtem ko ji je prigovarjal, se mu je popačila v obraz / ekspr. ti si pa res imeniten igralec, se je popačil zaničljivo rekel popáčen -a -o: od nesreče popačen obraz; uporabljati popačene besede; o njej ima popačeno predstavo, sliko; moralno popačeni ljudje ♪
  2.      popádati 1 -am dov. (ā ȃ) 1. drug za drugim pasti: vrgel je kroglo in keglji so popadali / vse listje je popadalo z drevja / avtobus je sunkovito ustavil in potniki so popadali; ekspr.: od utrujenosti so popadali na klop se brez moči usedli; ženske so popadale na kolena pokleknile 2. biti drug za drugim ubit v boju: med osvobodilnim bojem je v gozdovih popadalo mnogo ljudi ∙ vsa živina mu je popadala poginila 3. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: skoraj ves razred je popadal iz matematike / nekaj jih je popadalo pri maturi ♪
  3.      popáriti  -im dov. (á ȃ) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči ♪
  4.      popárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost ♪
  5.      pôper  -pra m (ó) posušeno seme ali plodovi poprovca, ki se uporabljajo kot začimba: poper peče; dodati jedi malo popra; potresti slanino s poprom; zrno popra; sol in poper; prst je suha kot poper / beli iz semen poprovca, črni poper iz plodov poprovca; celi, mleti poper; mlinček za poper za mletje popra; pren., ekspr. svojemu pripovedovanju je dodal precej popra ● ekspr. (jaz) ti bom dal popra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; suh je kot poper nima denarja ◊ bot. vodni popri močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
  6.      popéskati  -am dov. (ẹ̑) knjiž. posuti s peskom: popeskati poti popéskan -a -o: popeskane poti in steze ♪
  7.      popíjati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo 2. star. popivati: samo popija in zapravlja ♪
  8.      popíti  -píjem dov. (í) 1. končati pitje: pojesti in popiti // s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso popili, čeprav so ga plačali; popiti kavo; popij še to, potem pa greva; pren., pesn. glasove je popila tišina jutra // s pitjem zaužiti sploh: pojdi, bova kaj popila; popiti požirek čaja; pren., ekspr. motor je popil veliko bencina ∙ preveč si popil, pa ne veš, kaj govoriš zaužil si preveč alkoholne pijače 2. uporabiti, imeti za pijačo: Francozi popijejo več vina kakor mi 3. odstraniti tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: z gobo popiti polito vodo / suha prst je deževnico hitro popila / ekspr. sonce je popilo meglo, slano popít -a -o: popito vino ♪
  9.      popláčati  in poplačáti -am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot ∙ knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval popláčan -a -o: dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan ♪
  10.      poplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: narasli potok je začel poplavljati; voda je hitro poplavljala dolino / ta reka vsako pomlad poplavlja / morje poplavlja obalo; pren., ekspr. jutranja zarja je poplavljala lesketajoče se ledenike // ekspr. pojavljati se kje v veliki količini, množini: tuje blago poplavlja domača tržišča; deželo so poplavljale sovražne divizije 2. delati, da pride na kako površino, v kak prostor voda, navadno v veliki količini: poplavljati riževa polja // ekspr. delati, da se kaj pojavi kje v veliki količini: poplavljati trg s tujimi proizvodi / poplavljati poslušalce z zabavnoglasbenimi oddajami ♪
  11.      poplemenítiti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj plemenito, dobro: skrb za druge ga je poplemenitila / starost je poplemenitila poteze na njegovem obrazu // izboljšati, obogatiti: poplemenititi jezikovni izraz / poplemenititi okus vina 2. zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov: cesar ga je zaradi vojaških zaslug poplemenitil poplemeníten -a -o: poplemeniten obraz; poplemeniteno izražanje ♪
  12.      poplésati  in poplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) krajši čas plesati: z vsako je poplesal / malo še poplešemo, potem pa gremo / ekspr. suhi list je poplesal na vodi, po zraku ♪
  13.      poplôčiti  -im tudi poplóčiti -im dov. (ó ȏ; ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti, tlakovati s ploščami: popločiti dvorišče poplôčen tudi poplóčen -a -o: popločena pot, terasa ♪
  14.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  15.      popólnoma  [u̯n] prisl. (ọ̑) izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: popolnoma pozabiti, spremeniti; popolnoma se je zapil / popolnoma drugačen; mož je popolnoma gluh; ne popolnoma upravičen sum / svoji nalogi je popolnoma kos; imaš popolnoma prav; ob tej uri je že popolnoma svetlo; popolnoma brez potrebe se razburjaš; oblečen je popolnoma v črno ♪
  16.      popôprati  -am dov. (ȏ) potresti s poprom: popoprati slanino; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je popopral s številnimi dovtipi // dodati jedi poper: popoprati juho popôpran -a -o: zelo popoprana jed; popoprane šale; popoprano govorjenje ∙ ekspr. popoprane cene zelo visoke ♪
  17.      pôprati  -am nedov. (ȏ) dodajati jedi poper: poprati juho / poprati kumarice potresati s poprom / dov. meso potresemo s čebulo in popramo popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je rad popral z dovtipi pôpran -a -o: zelo poprane jedi ♪
  18.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  19.      poprék  prisl. (ẹ̑) redko 1. počez, povprek: a) poprek čez pot leži hlod / avtomobil je postavil poprek čez cesto b) poprek položena deska / hvalijo ga vsi poprek vsi vprek ∙ ekspr. prehodil je deželo poprek in počez v vseh smereh; vso 2. knjiž. povprečno: ta vrsta morskega psa zraste poprek do petnajst metrov ♪
  20.      populíti  in popúliti -im dov. (ȋ ú) s puljenjem drugega za drugim odstraniti: populiti kole iz zemlje / populiti ptici perje; populila si je precej las ∙ ekspr. iz obupa bi si vse lase populil zelo sem žalosten, obupan; ekspr. če boš to naredil, ti bom ušesa populil te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh ♪
  21.      porába  -e ž (ȃ) glagolnik od porabiti: poraba denarja / poraba cementa narašča; velika poraba kruha, moke; poraba elektrike, energije, goriva / skupina je zagovarjala porabo zemljišča za park / pred porabo razkužite pincete uporabo // uporabljanje, izkoriščanje materialnih dobrin za zadovoljitev človekovih potreb: nadzorovati, proučevati porabo / pridelovati za lastno porabo / uvoz blaga za široko porabo ◊ ekon. osebna poraba sredstva, porabljena za zadovoljevanje osebnih potreb; skupna poraba sredstva, porabljena za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, znanost; splošna poraba sredstva, porabljena za delovanje družbenopolitičnih skupnosti; sklad skupne porabe del dohodka v temeljni organizaciji ali delovni skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev ♪
  22.      porabíti  in porábiti -im dov. (ȋ á) 1. narediti, da ni več razpoložljivih a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti / lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek ♪
  23.      porábljati  -am nedov. (á) 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede ♪
  24.      porábnik  -a m (ȃ) 1. kdor kaj porablja: napeljati vodo do porabnikov; dobra preskrba porabnikov z mlekom, poljedelskimi pridelki // publ. uporabnik: porabnikov knjig ni veliko 2. elektr. naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo: priključiti nekaj novih porabnikov; hladilnik, štedilnik in drugi porabniki ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom ♪
  25.      poráziti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil; poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka ● zastar. do tal poraziti mesto porušiti porážen -a -o: poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo ♪

   3.837 3.862 3.887 3.912 3.937 3.962 3.987 4.012 4.037 4.062  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA