Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pot (376-400)


  1.      ìmpoténten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba ♪
  2.      ìmpoténtnež  -a m (ȉ-ẹ̑) ekspr. impotenten človek: saj nisem kak impotentnež ♪
  3.      ìmpoténtnost  -i ž (ȉ-ẹ̑) lastnost, značilnost impotentnega človeka; spolna nezmožnost, spolna nemoč ♪
  4.      izpotíti  -ím dov., izpótil (ȋ í) s potenjem spraviti iz sebe: izpotiti bolezen, prehlad ∙ ekspr. precej dolgo je trajalo, preden je izpotil popito vino se je streznil izpotíti se prenehati potiti se: ko se bo izpotil, mu bo dobro // izločiti veliko pota: koža se mora izpotiti; prim. spotiti ♪
  5.      izropotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala ♪
  6.      iztopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor: iztopotati predavatelja iz razreda / iztopotati igralca z odra ♪
  7.      kážipót  -a m (ȃ-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi ♪
  8.      kažipóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje ♪
  9.      klopòt  -ôta m (ȍ ó) klopotanje: slišal se je le klopot cokel / klopot konjskih podkev / klopot kastanjet ♪
  10.      klopotáča  -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača ♪
  11.      klopotálo  -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo ∙ nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik ♪
  12.      klopotánje  -a s (ȃ) glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj ♪
  13.      klopotáti  -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo // dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji ∙ star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali // klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej 2. slabš., redko govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti klopotáje: hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami ♪
  14.      klopotàv  -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas ♪
  15.      klopôtec  -tca m (ó) 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca ♪
  16.      klopôtniti  -em dov. (ó ȏ) nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom ♪
  17.      kompót  -a m (ọ̑) celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota ♪
  18.      kompóten  -tna -o (ọ̑) pridevnik od kompot: kompotne skodelice ♪
  19.      krížempót  -a m (ȋ-ọ́) star. križpot, križpotje: prispela sta na križempot ♪
  20.      križempótje  -a s (ọ̑) star. križpot, križpotje: križempotje v gozdu ♪
  21.      križpót  in krížpót -a m (ọ̄; ȋ-ọ́) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: križpot za vasjo; znamenje ob križpotu ♪
  22.      križpót  in krížpót -i ž (ọ̑; ȋ-ọ̄) križpot m: na križpoti se je ustavil ♪
  23.      križpótje  -a s (ọ̑) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: prišel je do križpotja; na križpotju je obstal; široko križpotje sredi vasi ♪
  24.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa ♪
  25.      lepôtec  -tca m (ó) zelo lep moški: biti domišljav lepotec; ekspr. kdo je ta lepotec // ekspr. kar je zelo lepo: gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi najlepši ♪

   251 276 301 326 351 376 401 426 451 476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA