Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Pot (362-386) 
- hipotéčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka ♪
- hipotéka -e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti ♪
- hipotekáren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka ♪
- hipotenúza -e ž (ȗ) geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo ♪
- hipotenzíja -e ž (ȋ) med. hipotonija ♪
- hipotétičen -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage ♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek hipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči ♪
- hipotétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage ♪
- hipotéza -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje ♪
- hipotóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane ♪
- hipotoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi // bolezensko zmanjšanje napona mišičja ♪
- hropòt -ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust ♪
- hropotáti -ám nedov. (á ȃ) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal ♪
- hrupòt -ôta m (ȍ ó) knjiž., redko hrup, trušč: povzročiti hrupot ♪
- ìmpoténca -e ž (ȉ-ẹ̑) nesposobnost za spolne odnose; spolna nezmožnost, spolna nemoč: zdravil se je zaradi impotence; pren., ekspr. duševna impotenca ♪
- ìmpoténten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) nesposoben za spolne odnose, spolno nezmožen: impotenten moški; pren., ekspr. pokvarjena in impotentna družba ♪
- ìmpoténtnež -a m (ȉ-ẹ̑) ekspr. impotenten človek: saj nisem kak impotentnež ♪
- ìmpoténtnost -i ž (ȉ-ẹ̑) lastnost, značilnost impotentnega človeka; spolna nezmožnost, spolna nemoč ♪
- izpotíti -ím dov., izpótil (ȋ í) s potenjem spraviti iz sebe: izpotiti bolezen, prehlad ∙ ekspr. precej dolgo je trajalo, preden je izpotil popito vino se je streznil izpotíti se prenehati potiti se: ko se bo izpotil, mu bo dobro // izločiti veliko pota: koža se mora izpotiti; prim. spotiti ♪
- izropotáti se -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala ♪
- iztopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. s topotanjem doseči, da kdo zapusti določen prostor: iztopotati predavatelja iz razreda / iztopotati igralca z odra ♪
- kážipót -a m (ȃ-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi ♪
- kažipóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje ♪
- klopòt -ôta m (ȍ ó) klopotanje: slišal se je le klopot cokel / klopot konjskih podkev / klopot kastanjet ♪
- klopotáča -e ž (á) zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača ♪
- klopotálo -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo ∙ nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik ♪
237 262 287 312 337 362 387 412 437 462 
