Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ponikva (1)

1.      poníkva  -e ž (ȋ) odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: reka izginja v veliki ponikvi; suhe ponikve ♦ geogr. kraška kotanja s ponikujočo vodo ♪