Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Plod (472)

1.      plód  -ú in -a m, mn. plodóvi stil. plódi (ọ̑) 1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra ♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem // ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka 2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod 3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica ● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok ♪
2.      plóden ¹ -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto ♦ med. plodna doba ženske // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja ∙ knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel ♪
3.      plóden ² -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodna oblika ♦ bot. plodni listi listi, prosto rastoči na cvetišču ali zraščeni v plodnico; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih ♪
4.      plodìč  -íča tudi plódič -a m (ȉ í; ọ̑) manjšalnica od plod: trgati zelene plodiče ♦ bot. vsak od delov ploda, ki je razpadel ♪
5.      plodílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: plodilni organi / plodilni nagon; plodilna zmožnost ♪
6.      plodílo  -a s (í) nav. mn., vet. organ za razmnoževanje; spolovilo: plodila pri kravah ♦ biol. moško, žensko plodilo moška, ženska spolna žleza ♪
7.      plodíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac ◊ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego ♪
8.      plodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje ♪
9.      plodíti  -ím nedov., plojèn (ȋ í) redko 1. oplojevati: ploditi krave ∙ knjiž. ploditi otroke, potomstvo spočenjati 2. navadno s prislovnim določilom dajati sadeže, plodove; roditi: drevo že več let ni plodilo; oleander pogosto plodi plodíti se razmnoževati se: lev se hitro plodi ♪
10.      plodítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev ♪
11.      plodljív  -a -o prid. (ȋ í) sposoben (o)ploditve: plodljiva žival ♪
12.      plódnica  -e ž (ọ̑) bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču ♪
13.      plódničen  -čna -o (ọ̑) pridevnik od plodnica: plodnične stene ♪
14.      plódnik  -a m (ọ̑) zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih; amnion ♪
15.      plódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost plodnega: plodnost goveda; upadanje plodnosti; motnje v plodnosti / plodnost zemlje rodovitnost / ekspr. pisateljeva plodnost ♪
16.      plódnosten  -tna -o (ọ́) pridevnik od plodnost: plodnostne motnje goveda ♪
17.      plodonósec  -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
18.      plodonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ploden, plodovit: plodonosno sodelovanje / plodonosna iznajdba / plodonosna naložba kapitala dobičkonosna / plodonosne njive rodovitne ♪
19.      plódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plod: plodova stena / plodova lega; utripanje plodovega srca ♦ med., vet. plodova ovojnica; plodova voda voda, ki obdaja plod v maternici ♪
20.      plodóven  tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene ♪
21.      plodovít  -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti ♪
22.      plodovítost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost plodovitega: ustvarjalna plodovitost; plodovitost pisatelja / knjiž. plodovitost žene plodnost / knjiž. plodovitost zemlje rodovitnost ♪
23.      plodóvje  -a s (ọ̑) več plodov, plodovi: plodovje že zori ♪
24.      plódovka  -e ž (ọ̑) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima mesnati plod, sad: pridelujejo paradižnik, kumare in druge plodovke ♪
25.      plodóvnica  -e ž (ọ̑) 1. bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv: oblika, barva plodovnice 2. med. plodova voda: plodovnica odteče ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226