Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Plod (301-325)


  1.      poròd  in pôrod -óda m (ȍ ó ọ́) ločitev ploda od matere na koncu nosečnosti: porod je potekal v redu, se je začel; dobro je prestala porod; pripravljati se na porod; po številnih porodih je precej oslabela; imela je težek porod; porod je bil lahek / mati mu je umrla na porodu / dopust ob porodu porodniški dopust / normalni, prezgodnji porod; pren., knjiž. bil je pri porodu revije ∙ star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila ♦ med. kleščni porod pri katerem se uporabi posebna, kleščam podobna priprava; porod s carskim rezom // zastar. otrok, potomec: ni imel svojega poroda; dobila sta porod ♪
  2.      posámezen  -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
  3.      pósteljica  -e ž (ọ́) 1. manjšalnica od postelja: postlati posteljico; otrok je zlezel iz posteljice; položila jo je v posteljico / otroška, zložljiva posteljica 2. anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj: iztisniti posteljico; odstraniti priraščeno posteljico ◊ grad. plast peska, na katero se položi podzemni kabel, kanalizacijske cevi ♪
  4.      potrebíti  in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila ♪
  5.      površína  -e ž (í) 1. zunanji, vrhnji del česa: načeti, poškodovati, razbrazdati površino; dlakava, luknjičasta površina lista; gladka, hrapava, ravna, valovita površina; tkanina z grobo, zankasto površino; obdelana površina lesa; površina kamna, kože, možganov / znoj na telesni površini izhlapeva; zemeljska površina / podmornica je naglo izginila pod površino; voda je zamrznila na vsej površini 2. razsežnost česa glede na dolžino in širino: hiša ima majhno površino; povečati površino plodne zemlje; površina ladijskega skladišča / stanovanje ima šestdeset kvadratnih metrov površine; to mesto je po površini drugo v republiki // skupek ploskev, ki omejujejo telo: površina kocke, valja; površina in prostornina 3. s prilastkom zunanji, vrhnji del česa glede na njegov namen: delovna, odlagalna površina; kamion ima veliko nakladalno površino; ogrevalna površina; rezalna površina orodja / dihalna površina pljuč 4. nav. mn., s prilastkom del zemeljskega površja, namenjen, določen za kaj: z izsušitvijo močvirja so pridobili velike površine; površine, ki jih je uničil požar, so zasadili z borovci / obdelovalne, orne, pašne površine; parkovne površine; setvene površine; za javni promet namenjene površine; publ. zasejati njivske površine // navadno večja ploskev česa sploh: s plastičnimi folijami preoblečene površine; zasteklenele površine ● knjiž. kritika ostaja na površini ne obravnava bistva, ne seže do bistva stvari; ekspr. izbrisati s površine zemlje uničiti, odstraniti ◊ aer. nosilna površina letala na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; geom. površina mersko število površja telesa ♪
  6.      právi  -a -o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet // ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas 2. ki je v skladu a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava // ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren 3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen 5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat // pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal // izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila 7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda ● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati ◊ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.: pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši ♪
  7.      predál  -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov ● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo ◊ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame ♪
  8.      predstávništvo  -a s (ȃ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem območju z določenimi pooblastili // poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva 2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov ♪
  9.      pregoníti  -gónim dov. (ȋ ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve ♪
  10.      preko  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja ♪
  11.      prenapéti  -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
  12.      prepójati se  -am se dov. (ọ́) nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala ♪
  13.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  14.      prestávljati  -am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge ♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno delati, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: pogosto so ga prestavljali 3. navadno z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestavljati praznovanje / prestavljati čas odhoda 4. avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila: zaradi klanca je moral večkrat prestavljati 5. star. prevajati (v drug jezik): prestavljati iz angleščine v slovenščino ● ekspr. bil je močen, da bi gore prestavljal zelo; ekspr. bil je zelo utrujen in je komaj prestavljal noge hodil; ekspr. reka večkrat prestavlja strugo spreminja, menjava; ekspr. vse dopoldne ne delam drugega, kot lonce prestavljam kuham ♪
  15.      pretín  -a m (ȋ) knjiž. pregrada, predelna stena: velik zaboj, pregrajen s pretini / mišičnat pretin ♦ anat. nosni pretin pregrada iz kosti in hrustanca med levo in desno polovico nosne votline; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. pretini delijo plodnico v predale ♪
  16.      pripráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj; živahne priprave na turistično sezono / publ. zakon je v pripravi se pripravlja 2. predmet, namenjen za opravljanje določenega dela: priprava se je pokvarila; čistiti, uporabiti pripravo; delati s pripravo; električna priprava; optična priprava; svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje / nakladalna, vrtalna priprava; telovadne priprave / ekspr. za boljši razplod ima ta rastlina še eno pripravo še en del, organ; star. ko je dobil vso pripravo, je začel tesati priprave, orodje ◊ ekon. priprava kar se mora opraviti pred začetkom proizvodnje, da ta poteka brez zastojev; ped. napisati učno pripravo snovni, metodološki načrt za potek določene ure pouka; šport. priprava vadba za določeno pomembno tekmovanje ali za tekmovanja v tekmovalni sezoni; teh. mehanična priprava; voj. artilerijska, letalska priprava obstreljevanje, bombardiranje določenega področja, da ga lahko pehota, tanki čim uspešneje napadejo ♪
  17.      pripustíti  -ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica ♪
  18.      prozáik  -a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik ♪
  19.      rakítovec  -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
  20.      rastlína  -e ž (í) organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel ◊ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino ♪
  21.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika ♪
  22.      ravníca  -e ž (í) manjši raven svet: pred njim se je razprostirala ravnica; obdelal je vsako ravnico med skalnatimi griči; ustavili so se na ravnici pod vrhom hriba; plodna, travnata ravnica / naplavinska ravnica ♪
  23.      razbúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) knjiž. razpočiti se: krompir se pri kuhanju razbuhne / v bližini se je razbuhnila granata je eksplodirala ♪
  24.      razdóbje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med kapitalizmom in socializmom 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih ♪
  25.      razmnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA