Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ples (126-150)



  1.      bolêro  -a m () 1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero 2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero // skladba za ta ples: zvoki bolera
  2.      bóssa nóva  bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples
  3.      bóston  -a m (ọ̑) 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston
  4.      braníti  in brániti -im nedov. ( á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi // varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico 2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo 3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi ● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanjušah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu braníti se in brániti se odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam ● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala branèč -éča -e: padel je, braneč domovino bránjen -a -o: letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; žarg., šport. dobro branjena žoga
  5.      bráskljav  -a -o prid. () nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
  6.      bravúren  -rna -o prid. () knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija 2. pogumen, drzen: bravurno izzivanje filistrske miselnosti
  7.      breztelésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega
  8.      brjár  -ja m () nar. zahodno leseno plesišče na prostem, oder: fantje in dekleta se vrtijo po brjarju
  9.      bugivugi  tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (-) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
  10.      búnka  -e ž () 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
  11.      cájna  -e ž () manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod
  12.      calypso  -a [kalíp-] m () družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso // skladba za ta ples: zaigrali so calypso
  13.      cepetánje  -a s () glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
  14.      cha-cha-chá  tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. () ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
  15.      chárleston  in čárlston -a [čarls-] m () hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
  16.      cíkast 2 -a -o prid. () ki ima cik: cikasto vino / plesnivi in cikasti sodi
  17.      copátek  -tka m () manjšalnica od copat: otrok naj bo v sobi v copatkih / ekspr. damski copatki s svilenimi čopki ♦ kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom
  18.      cúpkati  -am nedov. () kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala
  19.      čárdaš  -a m () madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš
  20.      četrtínski  -a -o prid. () nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu
  21.      četvórka  -e ž (ọ̑) 1. skupina štirih oseb: jurišne četvorke; bili so neločljiva četvorka pri igri // v ruskem okolju četverovprega: hitre trojke in četvorke 2. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para: napovedati, plesati četvorko
  22.      čéveljček  -čka [vǝl] m (ẹ̑) manjšalnica od čevelj: dobil bo prve čeveljčke; obleci plašček in obuj čeveljčke / ekspr. elegantni plesni čeveljčki
  23.      číndara  -e ž () nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro
  24.      čitálniški  -a -o prid. () nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitivenzgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja
  25.      čópič  in čôpič -a m (ọ̑; ) orodje za barvanje ali mazanje, navadno iz daljših dlak: nanašati lak s čopičem; pisati s čopičem po zidu; okrogel, ploščat čopič; pleskarski, slikarski čopič; čopič iz mehke dlake / ekspr. mojster čopiča ∙ ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA