Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Planica (1)
- planíca -e ž (í) svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: počivali so na planici malo nad planinskim domom; krave so se pasle na planici / peščena planica ♪