Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Plan (26-50)



  1.      planínšček  -čka m () bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček
  2.      planíranje  -a s () glagolnik od planirati: dolgoročno, kratkoročno planiranje; planiranje proizvodnje; planiranje družbenega, gospodarskega razvoja / začeti planiranje travnika za otroško igrišče ◊ ekon. družbeno planiranje ki usklajuje razvoj gospodarstva; med. planiranje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; načrtovanje rojstev; urb. prostorsko, urbanistično planiranje
  3.      planírati  -am nedov. in dov. () 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče
  4.      planírec  -rca m () redko planer
  5.      planíren  -rna -o prid. () namenjen za planiranje, izravnavanje: izdelovati planirno orodje ♦ grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  6.      planíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Planico: planiška dolina; planiške skakalnice; publ. planiška letalnica / planiški poleti, skoki
  7.      planíti  in plániti -em, tudi plániti -em dov. ( á ; á ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala je; vlak je planil v predor zelo hitro zapeljal / planiti v beg, tek začeti bežati, teči; pren. v sobo so planili glasovi; odprl je vrata in iz kuhinje je planila luč b) se približati: planila je k očetu; planiti k oknu; planila sta drug proti drugemu c) vstati: planiti iz postelje; planili so pokonci in zbežali / planiti na noge 2. ekspr., navadno v zvezi planiti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: ko ga je zagledala, je planila v jok; planil je v krohot, smeh 3. ekspr., s predlogom napasti: ko se je prikazal izza hiše, so planili po njem; planil je nanj kot lev, ris // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: kritiki so planili po njem 4. ekspr. nenadoma močno zagoreti: ko je zapihal veter, je ogenj planil; brezoseb. iz tleče žerjavice je planilo 5. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: nenadoma je planil vanj veter / stopil je iz teme in vanj je planila močna sončna svetloba / v nosnice mu je planil vonj po trohnobi 6. ekspr., v zvezi s po začeti hlastno jemati, si prisvajati: planiti po plenu, zlatu / po očetovi smrti so otroci planili po posestvu / planiti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti / bralci so kar planili po znanstveni fantastiki zelo so jo braliekspr. tega nisem jaz naredil, je planil hitro rekel; ekspr. kri, rdečica ji je planila v obraz zelo je zardela; ekspr. med ljudi je planila novica med ljudmi se je razvedelo; ekspr. kar planilo je iz njega silovito, brez pridržkov je izrazil svoja čustva, svoje razpoloženje; ekspr. planila mu je okrog vratu navdušeno ga je objela; ekspr. planil je ob žalitvi razburil, razjezil se je
  8.      plánja  -e ž (ā) knjiž. raven svet brez drevja in grmovja, navadno v gorah: ko sta prečkala melišče, sta prišla na planjo; na planji so se pasle srne; pren. jezerska planja
  9.      planjáva  -e ž () navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava
  10.      planjávica  -e ž () manjšalnica od planjava: čez planjavico je tekel potok
  11.      planjávski  -a -o () pridevnik od planjava: travnat planjavski svet
  12.      plánje  -a s (ā) glagolnik od plati: mornarji so bili potni od planja / planje ajde / planje prsi, pljuč / planje krvi
  13.      plánka  -e ž () 1. pog. deska, krajnik: iztrgati planko iz plota; pribiti planko; ograditi s plankami 2. mn., pog. plot: skriti se za planke; pisati po plankah; planke pašnika ∙ pog. skakati čez planke čez plot; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni 3. nav. mn., žarg., šport. stranica (kegljiščne steze): krogla je šla v planke / spet bo planka, boste videli neveljaven lučaj
  14.      plankáča  -e ž (á) gozd. dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom: tesati s plankačo / ostro nabrušena plankača
  15.      plánkati  -am nedov. () pog. ograjevati z deskami, krajniki: začeli so plankati dvorišče
  16.      plánkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča
  17.      plánkonvéksen  -sna -o prid. (-ẹ̑) fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen: plankonveksna leča
  18.      plánkton  -a m () biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton
  19.      plánktonski  -a -o prid. () nanašajoč se na plankton: planktonski organizem; planktonska ličinka / planktonske rastline, živali / planktonska mreža iz več plasti gosto tkanega blaga narejena mreža za lovljenje planktona
  20.      planktónt  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. posamezen organizem planktona: rastlinski morski planktonti
  21.      planôta  -e ž (ó) višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota; z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota
  22.      planôtast  -a -o prid. (ó) ki ima veliko planot: iz letala so opazovali planotast svet pod seboj; planotasto gorstvo // podoben planoti: stal je sredi planotaste jase
  23.      planôtica  -e ž (ó) manjšalnica od planota: na vrhu hriba se je razprostirala planotica
  24.      plánski  -a -o prid. () nanašajoč se na plan, načrt: delo je nadzorovala planska komisija; izpolnjevati planske naloge; planske postavke, zahteve; plansko obdobje / planska služba podjetja služba, ki načrtuje / planski odkup živine; plansko gospodarstvo; plansko usmerjanje proizvodnje plánsko prisl.: plansko zatirati poklicna obolenja; plansko usmerjen sistem
  25.      plánšar  -ja m () kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA