Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Pisatelj (101-125) 
- dušeslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec ♪
- dvójezíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) 1. napisan v dveh jezikih: dvojezični napisi; dvojezično besedilo zakona / dvojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja dva jezika: dvojezični pisatelj; starejša generacija je tam še v celoti dvojezična / dvojezične šole / dvojezično obmejno področje ♪
- dvójniški -a -o prid. (ọ̑) knjiž. razdvojen, razklan: pisatelj je bil tipičen dvojniški človek, vse življenje razpet med dve skrajnosti ♪
- dvolíčnost -i ž (ȋ) lastnost dvoličnega človeka: njegova dvoličnost in hinavščina; te svoje dvoličnosti niti skrival ni / pisatelj se je lotil dvoličnosti strankine politike ♪
- eksistenciálija -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji ♪
- eksistencialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela ♪
- elementárnost -i ž (ȃ) prvinskost, neponarejenost: pisatelj je pokazal krutost v vsej njeni elementarnosti; novela je prežeta s pristno elementarnostjo; elementarnost čustev, ljubezni ♪
- elípsa -e ž (ȋ) 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse ♪
- emocionálnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪
- enáčiti -im nedov. (á ȃ) imeti, šteti za enako: nepravilno je enačiti normo z akordom; pojma se v praksi večkrat enačita // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo: le kako bi enačili stroj in človeka; opise v povesti lahko enačimo s pisateljevim otroškim svetom; kdo bi se enačil z njim po pridnosti? začel se je enačiti z odraslimi / to delo se lahko enači z vsem, kar je v literaturi najboljšega ♪
- épičnost -i ž (ẹ́) epske značilnosti: za pisateljevo delo je značilna realnost in epičnost; epičnost zgodbe / v drami je veliko epičnosti ♪
- epigónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epigone: epigonska lirika / epigonski pisatelj ♪
- epigónstvo -a s (ọ̑) nav. slabš. posnemanje del pomembnejših vzornikov, navadno v umetnosti: ta pisatelj se nagiba k epigonstvu; plitvo epigonstvo; epigonstvo po vsebini in obliki; njegovo ustvarjanje je daleč od vsakega epigonstva ♪
- épski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo / epski slog; epski elementi drame; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi / epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja 2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje ◊ gled., lit. epska drama drama, ki z epsko širino prikazuje dogajanje; epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja épsko prisl.: epsko razvlečeno fabuliranje; roman je močno epsko ubran, le na nekaj mestih je opaziti značilno pisateljevo liričnost; sam.: v drami je preveč epskega ♪
- eruírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca ♪
- esejíst -a m (ȋ) kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist ♪
- estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
- étos -a m (ẹ̑) knjiž. moralna struktura, nravstvena usmerjenost: v vseh delih je čutiti pisateljev globoki in rahločutni etos; osebni etos / bojni etos naših ljudi v narodnoosvobodilni vojni; bistvo kmečkega etosa je v delu / krščanski etos / metafore so v skladu z etosom pesmi // s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu; etika: poklicni, zdravniški etos ♪
- evokácija -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev ♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev ♪
- evrópstvo -a s (ọ̑) 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva ♪
- fabulatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
- fabulatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
- fabulíranje -a s (ȋ) glagolnik od fabulirati: epsko razvlečeno fabuliranje; pisateljeva moč ni toliko v fabuliranju kot v opisovanju značajev ♪
- fabulírati -am nedov. (ȋ) knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje ♪
- fabulístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na fabulo: fabulistični elementi v literarnem delu; obdelava fabulistične snovi; fabulistično ogrodje povesti / pisatelj ima izrazit fabulistični dar pripovedni ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
