Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pinjin (4)

1.      pinjín  -a m (ȋ) lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija ♪
2.      pinyin  gl. pinjin ♪
3.      transkrípcija  -e ž (í) 1. lingv. zapis črk, znakov s črkami, znaki drugačnega sistema: zmotiti se pri transkripciji; transkripcija narečnega besedila v knjižni jezik; izvirnim besedilom sledijo transkripcije in pojasnila / fonetična transkripcija glede na glas, ki ga črka, znak zaznamuje // zapis črk določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovanje: transkripcija grških imen v slovenščino // sistem znakov in pravil za tak zapis: za zapis tujih imen se uporablja več transkripcij / pinjin je uradna kitajska transkripcija 2. muz. zapis glasbenega dela za drugačno glasbilo, glas, sestavo: komponist je končal transkripcijo / tenorska pesem v baritonski transkripciji // glasbeno delo, nastalo s tem zapisom: izvajati, poslušati transkripcijo / Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov 3. muz. notni zapis zvočnih posnetkov: končati transkripcijo magnetofonskih posnetkov / vse transkripcije hranijo v arhivu ● publ. likovna, literarna transkripcija sveta prikaz, predstavitev; publ. umetniška transkripcija ljudskih pravljic obdelava, predelava ♪
4.      transliterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave; prečrkovati: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin ♪