Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (776-800)


  1.      izpísanost  -i ž (í) navadno v zvezi s pisava ustaljena, individualna izoblikovanost: izpisanost pisave ♪
  2.      izpísati  in izpisáti -píšem dov., izpíšite (í á í) 1. namensko prepisati odlomke, podatke iz teksta: izpisati metafore iz pesmi; izpisati podatke iz matične knjige; izpisati si neznane besede / izpisati knjigo 2. napisati vse črke v besedi: v dokumentu je treba ime izpisati // napisati s črkami: izpisati število (z besedo) 3. napisati v celoti, do konca: črke morate izpisati / izpisati stran, zvezek / po zidovih so izpisali parole proti fašizmu napisali ◊ adm. izpisati samoglasnik v stenografiji označiti ga s posebnim znakom izpísati se in izpisáti se 1. prenehati biti član kake organizacije, društva: izpisati se iz društva; izpisati se iz šole, tečaja; elipt. izpisal se je / izpisati se iz volilnega imenika 2. biti v stanju, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti z umetniškim pisanjem že izražena: kritika ugotavlja, da se je pisatelj izpisal izpísan -a -o: izpisani podatki; skrbno izpisane črke; izpisana pisava pisava, pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane ♪
  3.      izpísek  -ska m (ȋ) 1. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpiske / dobesedni izpiski iz klasikov 2. navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa: priskrbeti si za poroko vse izpiske / izpisek iz volilnega imenika; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; izpisek iz poročne matične knjige dokument s podatki o poroki kake osebe; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; izpisek iz zemljiške knjige ♪
  4.      izpísnica  -e ž (ȋ) potrdilo o prenehanju članstva v kaki organizaciji, društvu: dati, dobiti izpisnico; zaprosil je za izpisnico, da bi lahko prestopil v drug klub ◊ adm. listina, s katero se navedeni neuporabni material zavrže, v knjigovodski evidenci pa izknjiži ♪
  5.      izpisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpisuje: navodila za izpisovalce ♪
  6.      izpisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izpisovati: izpisovanje iz arhivskih virov; izpisovanje za zgodovinski slovar / izpisovanje kratic ♪
  7.      izpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta: izpisovati neznane izraze iz članka; izpisovati za slovar / izpisovati stare tekste 2. izpisati vse črke v besedi: ne uporabljajte kratic, ampak besede izpisujte ♪
  8.      izpít  -a m (ȋ) postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; izdelati, izpraševati pri izpitu; žarg., šol. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pismeni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo ♦ šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli ♪
  9.      izpitati  gl. spitati ♪
  10.      izpíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpit: izpitna snov; izpitno vprašanje / izpitni pogoji, predpisi / izpitna komisija ♦ šol. izpitni rok rok za opravljanje izpitov; jesenski, junijski, redni (izpitni) rok ♪
  11.      izpíti  -píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje 2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči ∙ izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil // knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica izpít tudi spít -a -o: izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito vino; izpit od dela ♪
  12.      izpítnik  -a m (ȋ) redko (izpitni) kandidat: izpitniki so bili slabo pripravljeni ♪
  13.      izpítost  -i ž (ȋ) ekspr. izčrpanost, oslabelost: kljub izpitosti je bil privlačen ♪
  14.      izpodrépiti  -im tudi spodrépiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nagnati, spoditi koga, tako da se za njim kaj vrže: izpodrepiti psa s krepelcem / ekspr.: naj le pride, ga bom že izpodrepil; ne hodi tja, te bodo domači fantje izpodrepili / nar. gorenjsko dekle ga je izpodrepilo ● nar. gorenjsko ti me že ne boš učil, ga je izpodrepil fant zavrnil; nar. gorenjsko izpodrepiti koga pri dekletu izpodriniti ◊ vet. izpodrepiti konja z zavezanjem, zavozlanjem skrajšati mu rep ♪
  15.      izstopíti  in izstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi ∙ ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki ♪
  16.      iztihotápiti  -im dov. (á ȃ) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto ♪
  17.      iztrpinčiti  gl. strpinčiti ♪
  18.      izzvitorépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko z zvijačo priti do česa: stvar si je izsilil in izzvitorepil ♪
  19.      jáspis  -a m (ȃ) poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa ♪
  20.      jáspisen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jaspis: jaspisni stebri / jaspisna barva ♪
  21.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
  22.      jópič  -a m (ọ̑) vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči; jopič iz irhovine; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom // redko suknjič: kupiti blago za hlače in jopič ♪
  23.      júpitrovski  -a -o prid. (ȗ) tak kot pri Jupitru: jupitrovska brada / njegova jupitrovska vzvišenost ♪
  24.      kačepíčen  tudi kačjepíčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr., redko piker, zbadljiv: kačepična opazka / postala je kačepična ženska ♪
  25.      kamping  ipd. gl. camping ipd. ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA