Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (7.226-7.250)


  1.      mašílo  -a s (í) 1. stvar, s katero se maši: predivo je dobro mašilo; pri sodu, ki pušča, uporabljati mašila / kljub mašilu v ušesih je dobro slišal 2. knjiž., ekspr. kar nezadovoljivo nadomešča kaj: ta prizor v drami je le mašilo / urednik je zaradi pomanjkanja gradiva napisal za mašilo več pesmic ◊ lit. metrično mašilo beseda, ki se uporabi brez vsebinske potrebe za metrično polnost verza ♪
  2.      mašína  -e ž (ȋ) 1. pog. stroj: mašine brnijo; cel dan dela med mašinami; dela kot mašina / pisati na mašino na pisalni stroj; mlatiti z mašino z mlatilnico // šivalni stroj: šivati na mašino 2. žarg., avt. (avtomobilski) motor: mašina je dobra, karoserija pa že uničena // pog., ekspr. avtomobil, zlasti boljši: kupil je novo mašino 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašina, ga lomiš ● pog., slabš. glasovalna mašina vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
  3.      mašínca  -e ž (ȋ) 1. nižje pog. aparat, strojček: mašinca se je pokvarila; z mašinco ga je ostrigel do golega / ekspr. to je mašinca, je rekel, kažoč na prijateljev avtomobil 2. žarg., voj. avtomatsko orožje, navadno puškomitraljez: s puškami in mašincami smo obstreljevali kolono 3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašinca, si ga polomil ♪
  4.      mašinizácija  -e ž (á) zastar. mehanizacija: mašinizacija kmetijstva, pisarniške službe ♪
  5.      mášnik  -a m (ȃ) 1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar 2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika ♪
  6.      matadór  -ja m (ọ̑) 1. zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika: matador porine meč biku v tilnik; obleka matadorjev 2. star. vplivna oseba stranke, skupine: liberalni matadorji 3. igrača v obliki raznih elementov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta ♪
  7.      mátast  -a -o prid. (á) 1. pog. omotičen, mlahav: biti (ves) matast od spanja, vina; matast se je opotekal med hišami 2. nar. nespameten, neumen: kako si bil matast, da tega nisi kupil za tako nizko ceno ♪
  8.      match  tudi meč -a [mêč] m (ȇ) šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj: boksarski, šahovski match; boks match / olimpijski match strelska disciplina, v kateri tekmovalec z malokalibrsko puško leže opravi šestdeset strelov na petdeset metrov; neskl. pril.: šah. match turnir turnir, na katerem igra vsak udeleženec dvoboj z vsakim udeležencem ♪
  9.      máte  -ja m (ȃ) zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; neskl. pril.: mate čaj ♪
  10.      matemátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno ◊ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula matemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo ♪
  11.      matemátik  -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / žarg., šol. najboljši matematik v razredu ♪
  12.      materiálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi // nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski ◊ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj materiálno prisl.: materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim ♪
  13.      materiálnopráven  -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi materiálnoprávno prisl.: biti materialnopravno odgovoren ♪
  14.      máterin  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na mater: a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani 2. knjiž., redko matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja ● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih ◊ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.: star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala ♪
  15.      máternica  -e ž (ȃ) 1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda: ustje, vrat maternice; plod v maternici; pren., knjiž. to mesto je postalo maternica vsega modernega ♦ med. miom na maternici 2. nar. gornji del predpasnika: Odložil je vitro, potegnil pipo izza maternice pri predpasniku ter si jo porinil za ohlapno škornjico (I. Koprivec) ♪
  16.      matévž  -a m (ẹ̑) gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
  17.      matévžast  -a -o prid. (ẹ̑) nar. (nekoliko) pijan, vinjen: pili so žganje in kmalu so bili vsi matevžasti ♪
  18.      máti  mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á) 1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati // ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere // (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik 2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater 3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo 4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentovska mati; partizanska mati 5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica 6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti 7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja 8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš ● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči ◊ rel. Mati božja Kristusova mati ♪
  19.      mática  -e ž (ā) 1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica 2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice 3. knjiž. kraj, področje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico 4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije 5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica 6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice 7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico 8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine ◊ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; jur. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk ♪
  20.      mátičar  -ja m (ā) 1. uslužbenec, pooblaščen za vodstvo matičnih knjig: razpisati mesto matičarja; podpis matičarja ∙ publ. stopiti pred matičarja poročiti se 2. član ali naročnik društvene založniške organizacije: letos se je število matičarjev povečalo ◊ čeb. panj, iz katerega se jemljejo matice ali ličinke za vzrejo matic ♪
  21.      mátičarka  -e ž (ā) uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig: podpis matičarke ♪
  22.      matíček  [-čǝk] medm. (ȋ) pog. izraža podkrepitev trditve: matiček, kako je bilo hudo; prim. kršenmatiček ♪
  23.      mátičen  -čna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga ∙ ekspr. iti na matični urad poročiti se 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina ◊ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ♪
  24.      matičnják  -a m (á) 1. agr. prostor, kjer se gojijo rastlinske sadike: vrt preurediti v matičnjak; v matičnjaku gojijo ameriške trte // prostor, kjer so matične rastline za cepiče ali za seme: matičnjak drevesnice 2. čeb. zaboj, v katerem je več plemenilnikov: štiridelni matičnjak; panj matičnjak // matičnik: izrezati matičnjake ♪
  25.      matíja  -e tudi -a m (ȋ) pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom; suha južina: matija je urno prestavljal noge po deblu ♦ zool. pozidni matija pajkovec, ki živi navadno na zidovih hiš, Opilio parietinus ♪

   7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA