Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Pi (4.276-4.300)
- flíkniti -em dov. (í ȋ) pog. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: flikniti konja z bičem / ekspr. te bom tako fliknil 2. pasti, telebniti: fliknil je na poledeneli cesti 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ob koncu leta je fliknil 4. ekspr. steči, švigniti: zajec je fliknil čez cesto / če le more, flikne od doma ♪
- flíp -a m (ȋ) gastr. mešana alkoholna ali brezalkoholna pijača z jajci in sladkorjem: naročil je kozarec flipa; borovničev flip ♪
- flírt -a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino ♪
- flokulácija -e ž (á) kem. izločanje majhnih delcev iz koloidne raztopine ali prahu iz plina v obliki kosmičev, kosmičenje ♪
- florét 1 -a m (ẹ̑) 1. sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom: borila sta se s floretom 2. sablja z rokobranom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: tekmovati s floretom // šport. športno sabljanje s tako sabljo: nastopiti, zmagati v floretu ♪
- floribúnda -e ž (ȗ) vrtn. vrtnica z velikimi cveti v šopih, ki cvete do pozne jeseni: obrezovati floribunde ♪
- flotílja -e ž (ȋ) 1. skupina manjših bojnih ladij: poveljevati flotilji; rečna vojna flotilja / štab ameriške zračne flotilje 2. skupina manjših ladij sploh: ribiška flotilja / ekspr. cela flotilja čolnov ♪
- fluoríranje -a s (ȋ) med. dodajanje fluorove soli pitni vodi ♪
- fluorizácija -e ž (á) med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin: veliki uspehi fluorizacije / fluorizacija zobovja pri mladini // fluoriranje: fluorizacija pitne vode ♪
- fluorovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi fluorovodikova kislina vodna raztopina vodikovega fluorida ♪
- fókusen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fokus: fokusna globina ♦ elektr. fokusna žarnica žarnica, katere nitka ima glede na vznožek predpisano lego ♪
- foliánt -a m (ā) 1. biblio. knjiga, ki sestoji iz enkrat preganjenih tiskovnih pol: folianti ne gredo v knjižno polico / format folianta 2. nav. ekspr. velika starinska rokopisna ali tiskana knjiga: vse dneve in noči je brskal po zaprašenih foliantih; debeli, v usnje vezani folianti ♪
- fólij -a m (ọ́) biblio. list, zlasti v starinski rokopisni ali tiskani knjigi ♪
- fólija -e ž (ọ́) 1. zelo tanek list iz kovine ali umetne snovi: znamka je natisnjena na aluminijasti foliji; kovinska folija za okraske; cvetje zavarovati pred mrazom s plastičnimi folijami; zlata folija za napise na hrbtu knjig ♦ jur. daktiloskopska folija lepljiv list za prenos prstnih odtisov, najdenih na kraju kaznivega dejanja 2. knjiž. ozadje, podlaga: stranska oseba služi v drami kot folija glavnemu junaku ♪
- folklóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na folkloro: folklorni elementi v umetniškem delu; folklorni motiv; zbranega je veliko folklornega gradiva / folklorni plesi; folklorna umetnost ljudska / folklorna prireditev / nastop folklorne skupine skupine, ki goji folkloro, zlasti plesno in glasbeno folklórno prisl.: folklorno nadahnjeno baletno delo ♪
- folkloríst -a m (ȋ) 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov 2. pog. član folklorne skupine: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi ♪
- fónd -a m (ọ̑) 1. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen, sklad: dati denar v fond za begunce; plačni, reprezentančni fond podjetja; rezervni fond; fond za reklamo / upravljanje družbenih fondov / smotrna poraba denarnih fondov / bednostni fond v stari Jugoslaviji fond, namenjen omiljenju socialne stiske; podjetje si je omislilo črni fond ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi; kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju 2. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: izposojevalnice knjig z bogatim knjižnim fondom / publ.: pomanjkanje posteljnega fonda v bolnišnicah; sredstva za vzdrževanje sedanjega stanovanjskega fonda / slovenski besedni, izrazni fond ◊ ekon. blagovni fond celotna količina blaga ali določene vrste blaga na trgu v določenem času;
dispozicijski fond ♪
- fonétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fonetiko: fonetične posebnosti; fonetična stran jezika / fonetičen zapis; fonetični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo glasovno obliko fonétično prisl.: pisati imena fonetično ♪
- fonétika -e ž (ẹ́) lingv. veda o tvorjenju in značilnostih glasov: eksperimentalna, fiziološka fonetika / laboratorij za fonetiko / izpit iz angleške fonetike angleškega glasoslovja ♪
- fonográf -a m (ȃ) nekdaj priprava za zapisovanje in reproduciranje zvoka: govoriti v fonograf ♪
- fonografíja -e ž (ȋ) zapisovanje in reproduciranje zvoka ♪
- fonográfski -a -o (ȃ) pridevnik od fonografija: fonografski posnetek, zapis ♪
- fonográm -a m (ȃ) fonografski zapis sporočila, teksta: gradivo je vzeto iz fonograma folkloristov ♪
- fórma -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove
forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva;
oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
- formácija -e ž (á) 1. skupina ljudi z določeno razvrstitvijo, razporeditvijo in določenimi nalogami: vse partizanske formacije so bile res dobro pripravljene za boj; policijske, vojaške formacije / sodeloval je v raznih oboroženih formacijah // navadno s prilastkom razvrstitev, razporeditev: udeleženci pohoda so v brigadni formaciji odkorakali na zborno mesto; telovadci stojijo v formaciji, podobni krogu / gasilska enota v formaciji voda / frontalna formacija razvrstitev v vrsto s čelom naprej 2. publ., navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: politične, blokovske formacije 3. soc., v zvezi družbena formacija oblika družbe na določeni stopnji razvoja, družbena ureditev: fevdalna družbena formacija ◊ aer. (letalska) formacija razvrstitev letal pri skupnem poletu; skupina
letal, ki je v letu razvrščena po določenem redu; ekon. družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; geol. formacija plasti kamnin, ki so nastale v eni geološki dobi ♪
4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376