Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (2.151-2.175)



  1.      akvavít  -a m () redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
  2.      akvirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis
  3.      akvizitêr  -ja m () kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke
  4.      albín  -a m () biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
  5.      albinízem  -zma m () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
  6.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  7.      albumínski  -a -o prid. () nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo
  8.      aldehíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina
  9.      aleksandrínec  -nca m () lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
  10.      aleksandrínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
  11.      alfabét  -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet
  12.      álga  -e ž () nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge ♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
  13.      àli  in ali vez. () 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
  14.      alienírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo
  15.      alimentáren  -rna -o prid. () med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
  16.      aliterácija  -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
  17.      álk  -a m () zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk
  18.      alkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske
  19.      alkáličen  -čna -o prid. (á) kem. alkalen: alkalična raztopina / alkalična reakcija
  20.      alkalimetríja  -e ž () kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
  21.      alkalizácija  -e ž (á) kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine
  22.      alkalizírati  -am dov. in nedov. () kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino
  23.      alkalóza  -e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi
  24.      alkíden  -dna -o prid. () kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
  25.      alkohól  -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA