Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (13.704-13.728)


  1.      sortíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sortiranje: sortirni stroj / sortirni oddelek / sortirni delavci ♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; papir. sortirno sito sito za ločevanje trdnih delcev neustrezne velikosti v (vodni) suspenziji ♪
  2.      sortírnik  -a m (ȋ) teh. sortirni stroj: sortirnik krompirja ♪
  3.      soséden  -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami ♪
  4.      sosédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami ♪
  5.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  6.      sòtrpljênje  -a s (ȍ-é) stanje človeka, ki sotrpi: sotrpljenje matere ob mučenju sina ∙ ekspr. narejeno, zlagano sotrpljenje sočutje ♪
  7.      sotrúdništvo  -a s (ȗ) star. sodelovanje: prekiniti sotrudništvo s kom / sotrudništvo pri časopisu ♪
  8.      sòudeléžnik  -a m (ȍ-ẹ̑) zastar. soudeleženec: soudeležnik veselega popivanja ♪
  9.      sovráštvo  -a s (ȃ) 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda ♪
  10.      sovrážnik  -a m (ȃ) 1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik 2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk 3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili 4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha 5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače ♪
  11.      sozvézdje  -a s (ẹ̑) knjiž. skupina zvezd: svetla sozvezdja na nebu ♪
  12.      sožálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sožalje: sožalna brzojavka; sožalno pismo / sožalni obisk / sožalni obrazi sočutni ♪
  13.      sožálnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko sožalno pismo, sožalna brzojavka: ob očetovi smrti so dobivali sožalnice od vsepovsod ♪
  14.      sòžítje  -a s (ȍ-ȋ) skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev ♪
  15.      spacáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popacati: spacati risbo 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spacati domačo nalogo / spacati portret narisati, naslikati ● ekspr. končno je le spacal diplomo diplomiral ♪
  16.      spácij  -a m (á) tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju; razpiralo: vstaviti spacije ♪
  17.      spackáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da so na čem packe; popackati: spackati zvezek 2. ekspr. grdo, malomarno napisati, narisati: spackati domačo nalogo, skico ● slabš. nekaj bo že spackala za kosilo skuhala, spekla spackán -a -o: spackano pismo ♪
  18.      spádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces // biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres / tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev ● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu ♪
  19.      spàh  spáha m (ȁ á) mesto, kjer so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani: premazati, zadelati spahe; med spahi se nabira umazanija; spahi okenskih okvirov; spahi med deskami, dogami // v prislovni rabi, v zvezi na spah izraža, da je kaj sestavljeno, povezano na tak način: polagati, stakniti deske na spah / prirezati letve na spah ◊ les. čelni, pravokotni, topi spah; spah na utor in pero ♪
  20.      spájanje  -a s (ā) glagolnik od spajati: spajanje kovinskih, lesenih delov; spajanje vesoljske ladje z raketo; priprava za spajanje / spajanje podjetij / spajanje romantike s klasiko; spajanje novih spoznanj s starimi / spajanje ogljika in vodika; spajanje molekul v makromolekule; spajanje snovi s kisikom / spajanje s kovičenjem, varjenjem ◊ agr. spajanje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič ♪
  21.      spajdášiti se  -im se dov. (á ȃ) 1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi ∙ ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil 2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim ♪
  22.      spàk  spáka m (ȁ á) 1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka 3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti 4. ekspr., v medmetni rabi izraža a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti ● zebe me kot spak(a) zelo ♪
  23.      spáka  -e ž (ā) 1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz // ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira 2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka 4. redko spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama 5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka ● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; redko natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo ♪
  24.      spálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor spi, speči: zbuditi spalce ∙ vznes. tihi spalci v grobovih mrtvi ljudje, mrtvi ♪
  25.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪

   13.579 13.604 13.629 13.654 13.679 13.704 13.729 13.754 13.779 13.804  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA