Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (12.951-12.975)



  1.      sadovnják  -a m (á) zemljišče, na katerem je posajeno sadno drevje: imeti velik sadovnjak; kupil je hišo s sadovnjakom / plantažni, vrtni sadovnjak // drevje, ki raste na takem zemljišču: posekati sadovnjak
  2.      sádrast  -a -o prid. () nanašajoč se na sadro: tu je zemlja sadrasta in slana / sadrasti kipi mavčni
  3.      saducéj  -a m (ẹ̑) pri starih Judih pripadnik stranke, ki je priznavala le Mojzesove knjige za svetopisemske: farizeji in saduceji
  4.      safári  -ja m () tur. večdnevno skupinsko potovanje zlasti po Afriki z možnostjo lova ali fotografiranja velikih divjih živali: iti na safari v Kenijo / lovski, turistični safari; neskl. pril.: obl. safari obleka, srajca športna obleka, srajca z našitimi žepi in dvojnimi šivi
  5.      sága  -e ž (á) lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag // realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih
  6.      saharométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje množine sladkorja v raztopinah: saharometer kaže dvajset odstotkov sladkorja
  7.      saharóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze
  8.      saintsimonízem  -zma [sensi-] m () soc. nauk francoskega utopičnega socialista Saint-Simona
  9.      sàj  in saj vez. () 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
  10.      sája  -e ž (á) zastar. sajênje: krompir za sajo
  11.      sajênje  -a s (é) glagolnik od saditi: sajenje krompirja; sajenje sadik; čas za sajenje / sajenje v vrste
  12.      sáke  -ja m () v japonskem okolju alkoholna pijača iz riža: ponuditi sake / trgovina s sakejem
  13.      sákra  in sàkra medm. (; ) pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali
  14.      sakrabòlt  in sakrabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt
  15.      sakramènt  medm. () pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament
  16.      sakramìš  medm. () šalj. izraža podkrepitev trditve: sakramiš, siten pa si, mali; kaj že spet greš, sakramiš
  17.      saksofón  -a m (ọ̑) pihalni instrument s pipi podobno zavito cevjo: igra saksofon
  18.      salabòlt  in salabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: salabolt, je dolgčas; kako si pogumen, salabolt
  19.      saláma  -e ž () podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slaninegastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine
  20.      salamènt  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament
  21.      salamín  -a m () gastr. tanjša suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa, slanine in začimb: narezati, olupiti salamin
  22.      salamíš  medm. () šalj. izraža podkrepitev trditve: salamiš, dobro sem zaslužil
  23.      saldakónti  -ov m mn. (ọ̑) fin. kartoteka kontov, v katerih so prikazane terjatve in obveznosti: saldakonti so na tekočem; vpisati plačilo v saldakonte // oddelek, ki vodi tako kartoteko: vodja saldakontov
  24.      saldakontíst  -a m () fin. kdor knjiži v saldakonte: razpisati mesto saldakontista
  25.      saldakontístka  -e ž () ženska oblika od saldakontist: sprejeti saldakontistko z znanjem strojepisja

   12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA