Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (1.276-1.300)


  1.      pokópič  -a m (ọ̑) 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran 2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli ♪
  2.      pokrepíti  -ím dov., pokrépil (ȋ í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokrepíti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili ♪
  3.      pokropíti  -ím dov., pokrópil (ȋ í) v krščanskem okolju razpršiti kapljice blagoslovljene vode po mrliču: pokropiti z oljčno vejico // tako izkazati spoštovanje mrliču: prišli so ga pokropit / pokropiti mrliča // s prošnjo za božjo naklonjenost razpršiti kapljice blagoslovljene vode sploh: za božič so pokadili in pokropili; pokropiti se in pokrižati ♪
  4.      pokupíti  in pokúpiti -im dov. (ȋ ú) drugega za drugim kupiti: pokupiti vse izvode; pokupiti gozdove od sosedov / pokupili so vso zalogo; zbiralci so že pokupili, kar je bilo vrednega ♪
  5.      polepíti  in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja ♪
  6.      pólópica  -e [ou̯] ž (ọ̑-ọ̑) nav. mn., zool. manjše nočne živali z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, Prosimiae: opice in polopice ♪
  7.      pólpijàn  -ána -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-ȃ) ki ni popolnoma pijan: polpijan človek / polpijan nasmešek ♪
  8.      pólpísmen  -a -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek ♪
  9.      pólpísmenost  -i [u̯p] ž (ọ̑-ȋ) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost ♪
  10.      pôpič  -a m (ȏ) ekspr. manjšalnica od pop, duhovnik: mladi popiči ♪
  11.      popíhati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti ♪
  12.      popihávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih narahlo pihati: popihaval je prijeten vetrič; brezoseb. od severa je hladno popihavalo ♪
  13.      popíhniti  -em dov. (í ȋ) redko (narahlo) zapihati: od časa do časa popihne veter ♪
  14.      popíjati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo 2. star. popivati: samo popija in zapravlja ♪
  15.      popíkati  -am dov. (ȋ ȋ) opikati: čebele so ga popikale / komarji te bodo popikali ● ekspr. izstrelki so popikali zid poškodovali; ekspr. kokoši so popikale zrnje pozobale popíkan -a -o: popikan od bolh, os ∙ rdeče popikane postrvi pikaste; od muh popikana žarnica žarnica, na kateri so mušji iztrebki ♪
  16.      popíliti  -im dov. (í ȋ) nekoliko opiliti: popiliti ključ / popiliti rob kovine ♪
  17.      pôpinja  -e ž (ō) popova žena: pop z mlado popinjo ♪
  18.      popípati  -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje ♪
  19.      popís  -a m (ȋ) glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja ♪
  20.      popísati  in popisáti -píšem dov., popíšite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal popísan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago ♪
  21.      popísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na popis: popisni podatki / popisni list, obrazec; popisna komisija ♪
  22.      popiskávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih, navadno ne glasno piskati: pastir je otožno popiskaval ♪
  23.      popísnica  -e ž (ȋ) obrazec za popisovanje: izpolnjevati, zbirati popisnice; s popisnicami bodo zbrali predvsem demografske podatke ♪
  24.      popisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
  25.      popisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki popisuje ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA