Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (1.276-1.300)



  1.      pokópič  -a m (ọ̑) 1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran 2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli
  2.      pokreti  -ím dov., pokrépil ( í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokreti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili
  3.      pokroti  -ím dov., pokrópil ( í) v krščanskem okolju razpršiti kapljice blagoslovljene vode po mrliču: pokropiti z oljčno vejico // tako izkazati spoštovanje mrliču: prišli so ga pokropit / pokropiti mrliča // s prošnjo za božjo naklonjenost razpršiti kapljice blagoslovljene vode sploh: za božič so pokadili in pokropili; pokropiti se in pokrižati
  4.      pokuti  in pokúpiti -im dov. ( ú) drugega za drugim kupiti: pokupiti vse izvode; pokupiti gozdove od sosedov / pokupili so vso zalogo; zbiralci so že pokupili, kar je bilo vrednega
  5.      poleti  in polépiti -im, tudi polépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem pokriti: polepiti zidove z lepaki, razglasi / ekspr. polepiti vse mesto z reklamami 2. drugega za drugim zalepiti: polepiti luknje na žogi / polepiti zračnico / polepiti rane z obliži polépljen -a -o: polepljeni gumijasti škornji; z letaki polepljena ograja
  6.      pólópica  -e [o] ž (ọ̑-ọ̑) nav. mn., zool. manjše nočne živali z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, Prosimiae: opice in polopice
  7.      pólpijàn  -ána -o [p] prid. (ọ̑- ọ̑-) ki ni popolnoma pijan: polpijan človek / polpijan nasmešek
  8.      pólsmen  -a -o [p] prid. (ọ̑-) 1. ki zna samo brati, ne pa pisati: statistični podatki o nepismenih in polpismenih prebivalcih države 2. ekspr. ki se slabo, nepravilno izraža, zlasti pismeno: bil je inženir, vendar polpismen // jezikovno slab, nepravilen: polpismen članek
  9.      pólsmenost  -i [p] ž (ọ̑-) 1. znanje branja, ne pa pisanja: odpravljati nepismenost in polpismenost 2. ekspr. slabo, nepravilno izražanje, zlasti pismeno: polpismenost mladih maturantov 3. slabš., navadno s prilastkom premajhna razgledanost, izkušenost v kaki stroki: v tem dejanju se vidi njegova politična polpismenost
  10.      pič  -a m () ekspr. manjšalnica od pop, duhovnik: mladi popiči
  11.      pohati  -am dov., tudi popihájte; tudi popihála (í) 1. s pihanjem a) odstraniti: popihati prah s knjig, police b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej 2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal // uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem ● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti
  12.      popihávati  -am nedov. () v presledkih narahlo pihati: popihaval je prijeten vetrič; brezoseb. od severa je hladno popihavalo
  13.      pohniti  -em dov.) redko (narahlo) zapihati: od časa do časa popihne veter
  14.      pojati  -am nedov. (í) 1. odstranjevati odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: popijati pot z robcem // vpijati, vsrkavati: suha zemlja je sproti popijala vodo 2. star. popivati: samo popija in zapravlja
  15.      pokati  -am dov. ( ) opikati: čebele so ga popikale / komarji te bodo popikali ● ekspr. izstrelki so popikali zid poškodovali; ekspr. kokoši so popikale zrnje pozobale pokan -a -o: popikan od bolh, os ∙ rdeče popikane postrvi pikaste; od muh popikana žarnica žarnica, na kateri so mušji iztrebki
  16.      politi  -im dov.) nekoliko opiliti: popiliti ključ / popiliti rob kovine
  17.      pinja  -e ž (ō) popova žena: pop z mlado popinjo
  18.      popati  -am tudi -ljem dov. ( ) nar. populiti: popipati lan / popipati ptiču perje
  19.      pos  -a m () glagolnik od popisati: popis inventarja, zalog / popis bo zajel tudi druge podatke; voditi popis / statistični, uradni popis; popis prebivalstva / natančen, obširen popis dogodkov, življenja
  20.      posati  in popisáti -šem dov., pošite (í á í) 1. ugotoviti količino, vrednost in narediti seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: popisati blago v zalogi / popisati stroške / popisati nastalo škodo // ugotoviti število in zbrati osnovne podatke a) vseh prebivalcev določene upravne enote: popisati prebivalstvo; vsi so se morali popisati b) kake skupine ljudi sploh: popisati za šolo sposobne otroke ∙ miličnik ga je ustavil in popisal si zapisal njegove osebne podatke 2. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih; opisati: očividec je nesrečo natančno popisal; svoje življenje je popisal v dveh knjigah 3. s pisanjem izpolniti: popisati dve strani / popisati zidove; ekspr. otrok je popisal vse stene počečkal, pomazal posan -a -o: popisani listi; popisan s črnilom; natančno popisano blago
  21.      posen  -sna -o prid. () nanašajoč se na popis: popisni podatki / popisni list, obrazec; popisna komisija
  22.      popiskávati  -am nedov. () v presledkih, navadno ne glasno piskati: pastir je otožno popiskaval
  23.      posnica  -e ž () obrazec za popisovanje: izpolnjevati, zbirati popisnice; s popisnicami bodo zbrali predvsem demografske podatke
  24.      popisoválec  -lca [c] m () kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev
  25.      popisoválka  -e [k] ž () ženska, ki popisuje

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA