Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (126-150)


  1.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo ♪
  2.      pikón  -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom ♪
  3.      píkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike ♪
  4.      pikpòk  -ôka m (ȍ ȏ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil ♪
  5.      pìk pòk  medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja ♪
  6.      píkrež  -a m (ȋ) ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal ♪
  7.      pikrínski  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil ♪
  8.      píkrost  -i ž (í) lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed ♪
  9.      píksna  -e ž (ȋ) nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne ♪
  10.      piktografíja  -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo ♪
  11.      pikturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
  12.      píkzígmar  -ja m (ȋ-í) nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem ♪
  13.      píl  -a m (ȋ) nar. znamenje, navadno v obliki stebra: na križpotju je stal nad sto let star pil ♪
  14.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  15.      pílar  -ja m (ȋ) izdelovalec pil: pilarji in nožarji ♪
  16.      pilárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna ♪
  17.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster ♪
  18.      Pilát  -a m (ȃ) v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno ♪
  19.      pilátovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke ♪
  20.      píldek  -dka m (ȋ) iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen ♪
  21.      pílež  -a m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži ♪
  22.      pílhar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji ♪
  23.      pílica  -e ž (í) manjšalnica od pila: ključek je izpilil s pilico; jeklena pilica / pilica za nohte ♪
  24.      píliti  -im nedov. (í ȋ) 1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte 2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus píliti se žarg., šol. zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino ♪
  25.      píljenje  -a s (ȋ) glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA