Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (126-150)



  1.      pikolóvstvo  -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo
  2.      pikón  -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom
  3.      kov  -a -o prid. () nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike
  4.      pikpòk  -ôka m ( ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil
  5.      k pòk  medm. (-) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
  6.      krež  -a m () ekspr. piker človek: ta pikrež jo je kar naprej zbadal
  7.      pikrínski  -a -o prid. () kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil
  8.      krost  -i ž (í) lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed
  9.      ksna  -e ž () nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne
  10.      piktografíja  -e ž () arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo
  11.      pikturálen  -lna -o prid. () knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike
  12.      kzígmar  -ja m (-í) nižje pog. nepomemben, neupoštevan človek: čudno, da se družiš s takim pikzigmarjem
  13.      l  -a m () nar. znamenje, navadno v obliki stebra: na križpotju je stal nad sto let star pil
  14.      la  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
  15.      lar  -ja m () izdelovalec pil: pilarji in nožarji
  16.      pilárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
  17.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
  18.      Pilát  -a m () v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno
  19.      pilátovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke
  20.      ldek  -dka m () iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen
  21.      lež  -a m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži
  22.      lhar  -ja m () zastar. malomeščan, zapečkar: slabo se je počutil med takimi pilharji
  23.      lica  -e ž (í) manjšalnica od pila: ključek je izpilil s pilico; jeklena pilica / pilica za nohte
  24.      liti  -im nedov.) 1. s pilo obdelovati predmete: piliti ključ, sveder; ves dan je žagal, strugal in pilil / piliti nohte 2. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: smučarji so pilili zavoje / svoje pesmi dolgo pili / piliti komu okus liti se žarg., šol. zelo se učiti: vse leto se pili / najbolj se pili zgodovino
  25.      ljenje  -a s () glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA