Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (12.054-12.078)


  1.      prvošólec  -lca m (ọ̑) učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati // nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika ♪
  2.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  3.      psálm  -a m (ȃ) vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem ♪
  4.      psárna  -e ž (ȃ) 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni ♪
  5.      psevdoním  -a m (ȋ) ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom ♪
  6.      psevdonímnik  -a m (ȋ) redko psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika ♪
  7.      psihiátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika ♪
  8.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen ♪
  9.      psihografíja  -e ž (ȋ) psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija ♪
  10.      psihográm  -a m (ȃ) psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu ♪
  11.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog ♪
  12.      psihologizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira ♪
  13.      psíhoterapévt  -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom ♪
  14.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode ♪
  15.      psihótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah ♪
  16.      psitakóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
  17.      psoglàv  in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
  18.      pub  -a [páb] m (ȃ) zlasti v angleškem okolju pivnica: vsak večer je hodil v pub ♪
  19.      publicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali publicíran -a -o: članek je publiciran na prvi strani časopisa ♪
  20.      publicíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
  21.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
  22.      publicístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od publicist: pisateljica in publicistka ♪
  23.      publicitéta  -e ž (ẹ̑) dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo ♪
  24.      publicízem  -zma m (ȋ) lingv. za publicistiko tipično jezikovno sredstvo: publicizmi v besedilu; publicizmi in barbarizmi ♪
  25.      publikácija  -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije 2. redko objava: do publikacije v reviji ni prišlo ♪

   11.929 11.954 11.979 12.004 12.029 12.054 12.079 12.104 12.129 12.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA