Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (1.151-1.175)


  1.      opíhniti  -em dov. (í ȋ) obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško // obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter ♪
  2.      opihováti  -újem nedov. (á ȗ) obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste // obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter ♪
  3.      ópij  -a m (ọ̄) mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo ♪
  4.      opijániti  -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani ♪
  5.      opijánjati  -am nedov. (á) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom // povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami opijánjati se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: opijanjati se z žganjem ♪
  6.      opíjanje  -a s (í) glagolnik od opijati: hitro opijanje z žganjem ♪
  7.      opijanljív  -a -o prid. (ȋ í) ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož ♪
  8.      opíjati  -am nedov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: sam ni pil, druge je pa rad opijal; opijati s slivovko // redko povzročati pijanost, omotico: pijače, ki opijajo / ta snov v večjih količinah opija 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: ljubezen ga je vse bolj opijala / oblast, ki jo ima, ga opija opíjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: nikoli se ni opijal; do nezavesti se opijati ♪
  9.      ópijev  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijev učinek ♦ farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid ♪
  10.      ópijski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijsko mamilo / opijski mak / opijska pijanost / opijske kadilnice ♦ zgod. opijska vojna vojna Anglije in Francije s Kitajsko v letih 1839-1842 in 1857-1858, ker je ta prepovedala uvoz opija iz Indije ♪
  11.      opíkati  -am dov. (ȋ ȋ) raniti s piki, pikanjem: ose te bodo opikale / otroka so opikali komarji; pren., ekspr. v družbi rada opika znance opíkan -a -o: opikan od komarjev ♪
  12.      opikljáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da je na čem kaka snov v obliki pik, pikic: z lepilom namazano brado opikljati s kosmiči preje opiklján -a -o: z mušjimi iztrebki opikljana slika ♪
  13.      opílek  -lka m (ȋ) nav. mn. kar odpade pri piljenju: sproti odstranjevati opilke; roženi, železni opilki ♪
  14.      opíliti  -im dov. (í ȋ) 1. s pilo obdelati predmet: opiliti vijak / opiliti nohte do zaželene dolžine / opiliti robove 2. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: opiliti besedilo, govor / v teh letih je svoje vedenje opilil 3. ekspr. udariti: opilil ga je, še preden se mu je mogel izmakniti ● ekspr. opilil me je za precejšnjo vsoto ogoljufal opíljen -a -o: opiljeni kovanci; ima opiljen slog ♪
  15.      opípati  -am tudi -ljem dov. (ȋ ȋ) nar. oskubsti: opipati kokoš opípan -a -o: opipan piščanec; brke je imel podobne repu stare opipane kokoši ♪
  16.      opiráč  -a m (á) grad. poševni tram povezja; opornik ♪
  17.      opiráča  -e ž (á) star. palica za oporo (pri hoji): hodi z opiračo / palica opirača ♪
  18.      opirálo  -a s (á) kar se rabi za oporo, naslonitev: stol brez ročnih opiral ♪
  19.      opíranje  -a s (ȋ) glagolnik od opirati, naslanjati: opiranje nadlakti na mizo; opiranje na palico / opiranje na to teorijo ♪
  20.      opírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) navadno v zvezi z na 1. dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sedel je v kotu in opiral brado na kljuko palice; opirati komolce na mizo // delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju; podpirati: ranjenca sta opirala dva borca; opiral ga je z levico / na strmini so morali opirati voz 2. imeti, uporabljati kaj za osnovo, izhodišče: svojo prošnjo opiram na naslednje; opirati trditev na že znana dejstva; opirati se na znanstvena spoznanja / sodba se opira na izpovedi prič opírati se 1. držati se koga tako, da se ohrani pokončen položaj: vso pot se je opiral nanj // biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: stal je pri mizi in se z rokami opiral nanjo; opirati se na palico, ob palico 2. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: zadnja stran hiše se opira na strmo pobočje 3. imeti, dobivati pomoč, podporo: tudi v nesreči se lahko opira nanj / opirati se na lastne sile, sposobnosti opiráje: sedel je, žalostno opiraje glavo v dlan; pisati o stvari, opiraje se na dejstva; stopal je počasi, opiraje se na palico opirajóč -a -e: stal je, opirajoč se na gorjačo; na poskuse opirajoče se raziskave ♪
  21.      opírati 2 -am nedov. (ȋ) star. večkrat oprati: opirati komu perilo / s solzami opirati svojo krivdo zmanjševati ♪
  22.      opís  -a m (ȋ) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih: izpopolniti opise pomembnih dogodkov; kratek, nadroben, natančen opis; lirični opisi narave / osebni opis; tehnični opis stroja; opis bolezni ♦ lit. natančna besedna predstavitev česa v pripovedi; šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne zunanje značilnosti česa ♪
  23.      opísati  in opisáti opíšem dov., opíšite (í á í) 1. z besedami predstaviti, prikazati kaj po zunanjih značilnostih: opisati človeka, dogodek, lego kraja; sam je opisal svoje življenje; nakratko, natančno opisati / opisati naloge, ki jih je treba opraviti; opisati potek dela 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način narediti: opisati elipso, krog; premica opiše plašč valja ∙ žoga je opisala (velik) lok je letela v (velikem) loku 3. star. pobarvati, poslikati: opisal je veliko pirhov; opisati si obraz opísan -a -o: opisana metoda ne ustreza več; njegove zasluge so opisane zelo natančno; površno opisan ♪
  24.      opisávati  -am nedov. (ȃ) star. opisovati: znal je slikovito opisavati dogodke ♪
  25.      opísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na opis: vprašanja zahtevajo opisni odgovor; opisna razlaga / njegove pesmi so preveč opisne ◊ geom. opisna geometrija geometrija, ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; lingv. opisni čas glagolska oblika, ki se tvori s pomožnim glagolom biti in neosebno glagolsko obliko; opisni deležnik tvorni in trpni deležnik, s katerim se tvorijo opisni časi in nakloni; opisna slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja; šol. opisno ocenjevanje označevanje učnega uspeha z besedami opísno prisl.: opisno prikazati ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA