Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pi (10.726-10.750)


  1.      postrézen  -zna -o prid. (ẹ̑) namenjen za postrežbo: natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo; krožnike je odložila na postrezno mizo ♪
  2.      postréžba  -e ž (ẹ̑) prinašanje hrane, pijače, navadno gostu: počasna, slaba, spretna, točna postrežba; njeno delo je bilo kuhinja in postrežba; s postrežbo v hotelu je bila zadovoljna // dajanje, izročanje zahtevanega, zaželenega blaga: postrežba v trgovini bi morala biti hitrejša; v tem lokalu je kulturna postrežba // star. nega, oskrba: v internatu ima boljšo postrežbo kot doma; bolniška postrežba ♪
  3.      postrežnína  -e ž (ȋ) manjša vsota denarja, ki se zaračuna za postrežbo: v tej restavraciji se plača tudi postrežnina; desetodstotna postrežnina // redko napitnina: dal mu je majhno postrežnino ♪
  4.      postŕgati  -am tudi -stŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem odstraniti: postrgal je omet z zidu; postrgati smetano iz lončka, žlindro iz pipe / ekspr. končno so postrgali smeti s ceste pometli, počistili // s strganjem izprazniti: postrgati lonček, skledo / dobro postrgati s krožnika ● ekspr. postrgala mu je korenček: šlik, šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izrazila škodoželjnost; ekspr. potrebni denar so postrgali iz vseh fondov vzeli, pobrali; ekspr. veja ga je postrgala po obrazu podrgnila, popraskala ◊ med. postrgati maternico odstraniti maternično sluznico postŕgan -a -o: postrgan lonec; postrgani ostanki ♪
  5.      postrojênje  -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi ♪
  6.      postŕv  -i in -í ž (ȓ) sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi ♦ zool. ameriška ali kalifornijska postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  7.      postŕvka  -e ž (ȓ) agr., v zvezi zimska postrvka zimska hruška delno rdeče barve z rjavkastimi pikami: postrvke so letos debele ♪
  8.      póstskríptum  in póst skríptum tudi póst scríptum -a [-skr-] m (ọ̑-ȋ) knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.] ♪
  9.      postulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zahtevati: postulirali so drugačne predpise 2. postavljati za izhodišče, predpostavljati: dokazuje, kar je prej samo postuliral ♪
  10.      postvaréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: družbeni odnosi so postvareli postvarèl in postvarél -éla -o: postvarelo človekovo bistvo ♪
  11.      postváriti  -im dov. (á ā) knjiž. narediti kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvariti človekovo bistvo; postvariti duhovne vrednote / postvariti medčloveške odnose ∙ knjiž., redko v tridesetih letih se je pesniška tematika bolj postvarila konkretizirala, opredmetila postvárjen -a -o: postvarjeni družbeni odnosi ♪
  12.      postvárjati  -am nedov. (á) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: postvarjati človekovo bistvo / postvarjati doživljaje ♪
  13.      posurovéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati surov, grob: zaradi pogostega pijančevanja je posurovel / v jezi mu je glas posurovel posurovèl in posurovél -éla -o: posurovel človek ♪
  14.      posuróviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo ♪
  15.      posušíti  -ím dov., posúšil (ȋ í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje ♪
  16.      posvaríti  -ím dov., posváril (ȋ í) 1. opozoriti koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: posvaril ga je, da mu ti ljudje pripravljajo past; ne hodi sama ponoči okrog, jo je posvaril; posvariti pred nevarnostjo / z očmi me je posvarila, naj ne govorim več o tem 2. star. opomniti, ošteti: ostro me je posvarila zaradi mojega slabega vedenja; poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil posvarjèn -êna -o: povedal sem vam, torej ste posvarjeni ♪
  17.      posvéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi // obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin 2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi 3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje ● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa posvéčati se ekspr. ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike ♪
  18.      posvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju ● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo ◊ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih ♪
  19.      posvetílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posvetilo: knjiga ima tudi posvetilni napis / posvetilni uvod / napisal je več posvetilnih pesmi ♪
  20.      posvetílo  -a s (í) besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga: napisal je dolgo posvetilo / rokopisno posvetilo ♪
  21.      posvetíti  -ím dov., posvéti; posvétil (ȋ í) 1. izraziti čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom // predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto 2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji 3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo ● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal posvečèn -êna -o: posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva ♪
  22.      posvetoválnica  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti ∙ publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov ♦ ped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši ♪
  23.      posvežíti  -ím tudi posvéžiti -im dov., posvéžil (ȋ í; ẹ̑) osvežiti: dež je posvežil drevje / pijača ga je posvežila / posvežiti (si) obraz z vodo / posvežiti barvo na preprogi, sliki posvežèn -êna -o tudi posvéžen -a -o: bil je mladostno posvežen ♪
  24.      posvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
  25.      pošáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪

   10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA