Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pase (122)

1.      pásec  -sca m (ȃ) zastar. pasek, pašček: srebrn pasec / čez perutnice ima dva bela pasca ♪
2.      pásek  -ska m (ȃ) manjšalnica od pas: prepasal se je s tankim paskom / platneni, usnjeni paski pri natikačih / zrezati kaj na paske / pasek zemlje ♪
3.      pásemski  -a -o [sǝm] prid. (ȃ) nanašajoč se na pasmo: pasemski znaki / pasemski golobi, psi / pasemske organizacije imajo sezname uspešnih nastopov psov ♪
4.      pásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pas: pasna širina / kratki pasni všitki / pasna zaponka ♪
5.      pásenje  -a s (á) glagolnik od pasti pasem: pasenje goveda, ovc, svinj ♪
6.      pášen  -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
7.      pašét  -a m (ẹ̑) žarg., teh. zložljiv lesen meter: meriti s pašetom ♪
8.      paševánje  -a s (ȃ) glagolnik od paševati: ljudstvo je težko prenašalo dolgoletno paševanje turških oblastnikov / naveličala se je moževega paševanja ♪
9.      paševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
10.      páševski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paše: paševska zemlja / paševsko življenje ♪
11.      brezpášen  -šna -o prid. (ā) čeb. v katerem ni paše: brezpašna doba ♪
12.      čistopásemski  -a -o [sǝm] prid. (ȃ) ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali ♪
13.      dopásen  -sna -o prid. (ȃ) um. narejen, izdelan do pasu: dopasni kip; dopasna figura ♪
14.      dvópásen  -sna -o prid. (ọ̑-ȃ) urb., v zvezi dvopasna cesta dvopasovna cesta ♪
15.      kompásen  in kómpasen -sna -o prid. (ȃ; ọ̑) nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla ♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič ♪
16.      opásen  -sna -o prid., opásnejši (á ā) zastar. nevaren: ta pot je opasna / položaj se mu zdi opasen / opasen sovražnik / taka rana je opasna opásno prisl.: opasno zboleti ♪
17.      prostopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. razuzdan, razvraten: prostopašno življenje ♪
18.      razpášen  -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
19.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek ♪
20.      samopášen  -šna -o prid. (ā) knjiž. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene samopášno prisl.: samopašno ravnati ♪
21.      špásen  -sna -o prid. (á ā) nižje pog. smešen: kako si špasen / špasno vedenje / špasna igra, risba // šaljiv: bil je ljubezniv in špasen fant špásno prisl.: to se špasno sliši / v povedni rabi špasno je, da je prišel ravno on; sam.: nekaj špasnega sem se spomnil ♪
22.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
23.      bréza  -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič) ♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro ♪
24.      činčíla  -e in -a m (ȋ) 1. zool. južnoameriški glodavec, ki daje dragoceno krzno sive barve, Chinchilla laniger: dlaka činčile 2. kunec z mehko, svetlo sivo dlako: od kunčjih pasem je močno razširjen činčila 3. krzno teh živali: ovratnik iz činčile; neskl. pril.: činčila kunec; činčila krzno ♪
25.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪

1 26 51 76 101