Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pak (705-729)



  1.      spodŕsek  -ska m () knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je precej spodrskov; kljub nekaterim spodrskom je prireditev uspela
  2.      spodrsljáj  -a m () 1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti: govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški, jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje // manjša napaka, neuspeh: to je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju 2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj / moralni spodrsljaj
  3.      spokoríti se  -ím se dov., spokóril se ( í) 1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril 2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti spokoríti knjiž. povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile spokorjèn -êna -o: spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen
  4.      sporéden  -dna -o prid. (ẹ̄) 1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna 2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena sporédno prisl.: sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo
  5.      spotíkati  -am nedov. () povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj spotíkati se 1. pri hoji, teku z nogo zadevati ob kaj: spotikati se ob kamenje, korenine; na gozdni stezi so se spotikali / ekspr. noge so se spotikale od utrujenosti // ekspr. spotikajoč se iti: pod težkimi bremeni so se spotikali v breg 2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nad izražati svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem: spotikali so se ob njeno vedenje, nad izgubljanjem časa; ob vsakega se spotika; vsi se spotikajo nad njeno lahkomiselnostjo ● ekspr. pri govorjenju se spotika se mu zatika; ekspr. v življenju se je spotikal in padal delal manjše napake, moralno neprimerna dejanja spotikáje: spotikaje sošolca, je še sam padel; težko so ga nosili, spotikaje se skozi gozd spotikajóč -a -e: hropeč in spotikajoč se je stopal dalje
  6.      spotikljáj  stil. spotíkljaj -a m (; ) 1. majhen spotik: vsak spotikljaj na nevarni poti je lahko usoden 2. ekspr. manjša napaka, narejena zlasti zaradi nepazljivosti, površnosti: v prvem dejanju je naredil več spotikljajev / recitirati brez spotikljaja brez zatikanja, gladko / moralni spotikljaji
  7.      spoznánje  -a s () 1. glagolnik od spoznati: spoznanje napak; znanost je pot k spoznanju resnice / čutno, intuitivno, razumsko spoznanje / meje človeškega spoznanja sposobnosti spoznati kaj sploh / imeti dar za spoznanje bolezni 2. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna: spoznanje, da ga prijatelj vara, ga je prizadelo; globoko, grenko spoznanje / priti, ekspr. dokopati se do kakega spoznanja spoznati kaj / življenjska spoznanja / nova spoznanja na področju fizike; znanstvena spoznanja 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za spoznanje izraža zelo majhno stopnjo: za spoznanje se zrediti; za spoznanje presvetla barva; potrebno bi bilo za spoznanje več odločnosti ● star. za moje spoznanje je on eden najbolj poštenih ljudi po mojem mnenjufiloz. spoznanje proces simbolnega odražanja in obnavljanja stvarnosti v človeškem mišljenju; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro
  8.      spoznávati  -am nedov. () 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti prihajati do a) poznavanja česa: človek vse bolj spoznava naravo; spoznavati, kako deluje celica / v šoli spoznavati prve črke; spoznavati računalništvo b) védenja: spoznavati lastne zmote; vse bolj je spoznaval, da tako ne more več živeti / spoznavati otrokovo nadarjenost 2. prihajati do poznavanja pravih, resničnih lastnosti koga, česa na osnovi dejstev, izkušenj: spoznavati lastnosti tkanin po otipu; spoznavati ljudi po dejanjih; po njeni smrti je spoznaval, kaj mu je pomenila / v sosedu spoznavati plemenitega človeka // prihajati do poznavanja koga ali česa a) na osnovi neposrednega stika, srečanja: na potovanju spoznavati nove kraje, ljudi; spoznavati se med seboj b) na osnovi doživljanja: spoznavati lakoto, samoto, trpljenje 3. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: spoznavati ponesrečence 4. publ. seznanjati: spoznavati koga s svojimi sodelavci / spoznavati ljudi s problemi proizvodnje / spoznavati se z novimi kraji spoznavajóč -a -e: spoznavajoč svoje napake, je znal odpuščati drugim; spoznavajoč razum
  9.      spreglèd  tudi izpreglèd -éda m ( ẹ́) 1. glagolnik od spregledati: spregled tiskarskih napak; zaradi spregleda prometnega znaka je prišlo do nesreče / dati, dobiti spregled; prositi za spregled; spregled kazni; spregled plačila takse 2. nav. ekspr., v zvezi biti, priti na spregled s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: po tem dogodku ga ni bilo več na spregled; proti večeru je prišel na spregled
  10.      spreglédati  -am tudi izpreglédati -am dov., spregléj in spreglèj spregléjte tudi izpregléj in izpreglèj izpregléjte, stil. spreglédi spreglédite tudi izpreglédi izpreglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. postati sposoben gledati: mladiči so že spregledali; po operaciji je slepi spregledal 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali; spregledal je njegov namen; položaj so v trenutku spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resničnost človekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala; sposoben je kritično opazovati, gotovo ga bo spregledal; ekspr. do dna sem ga spregledal / spregledati špekulanta 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak; v gneči spregledati koga; zaradi raztresenosti je spregledal precej napak; drobna stvar se spregleda / spregledati spremembo voznega reda // hote ne videti, ne opaziti česa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda; dobrohotno spregledati komu pomoto / če je hotel, da bodo učenci izdelali, jim je moral marsikaj spregledati biti popustljiv, prizanesljiv 4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, čeprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala; pri sestavi reprezentance spregledati nekaj dobrih tekmovalcev / sošolci so priredili zabavo, njega pa so spregledali ga niso povabili // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev; razvoja tehnike ne smemo spregledati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, plačilo šolnine; spregledati kazen ● star. tako je bil utrujen, da je komaj spregledal odprl oči; zastar. že ves teden se ni dal spregledati ni prišel na spregled spreglédan tudi izpreglédan -a -o: pri izboru je bil spregledan; spregledana napaka
  11.      spregledováti  -újem tudi izpregledováti -újem nedov.) 1. postajati sposoben gledati: mladiči že spregledujejo 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati česa slabega, nedovoljenega: učitelji mu spregledujejo; zaradi mladosti so mu spregledovali
  12.      sprémnica  -e ž (ẹ̑) ptt listina, ki navaja vrednost vsebine paketa in ga spremlja od pošiljatelja do naslovnika: izpolniti spremnico / poštna spremnica ● zastar. poslovil se je od svoje spremnice spremljevalke
  13.      sprevídeti  -im tudi izprevídeti -im dov.) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve
  14.      spróten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki se zgodi brez odlašanja, v kratkem času: sprotno zapisovanje izjav / sprotno pozabljanje 2. ki se zgodi istočasno, vzporedno z drugim dejanjem: sprotno prevajanje govora / sprotno točenje piva // ki se opravlja redno, tekoče: sprotno plačevanje računov; sprotno učenje / sprotno kupovanje hrane ● knjiž., redko literatura mu ne pomeni življenjskega smisla, ampak le sproten opravek nahitro, mimogrede opravljen; skrbeti za sprotne potrebe vsakdanje, tekoče; hrane imamo le za sprotno rabo za sproti sprótno prisl.: sprotno plačevati dolgove
  15.      sramotíti  -ím nedov. ( í) s kazanjem napak, nepravilnega ravnanja jemati komu ugled: sramotil in smešil ga je pred vsemi; s takimi dejanji sramoti samega sebe; javno sramotiti / sramotiti svoje ime // spravljati v zelo neprijeten položaj: s tem sramoti vso družino sramotèn in sramočèn -êna -o: ponižani in sramoteni ujetniki
  16.      sráti  sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj
  17.      sŕčen 1 -čna -o prid. () nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka ● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levoanat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevroza sŕčno 1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost 2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
  18.      sréda  -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi / določiti sredo palice sredino // del, predel ob tem mestu, ob tej točki: iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca a) glede na čas: plačati račun do srede marca; povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredi b) glede na dogajanje: roman je prebral le do srede; tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel 3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod; skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami 4. tretji dan v tednu: danes je sreda; že od srede ga ni; sestanek bo v sredo, 15. marca; druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah ● držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi
  19.      stenográm  -a m () zapis s stenografskimi znaki: napisati, prebrati, prepisati stenogram; zvezek za stenograme; napake v stenogramu
  20.      stíkanje  tudi iztíkanje -a s () glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami
  21.      stíkati  -am tudi iztíkati -am nedov. () nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci
  22.      stíl  -a m () 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izražalingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan
  23.      stílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobelingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih
  24.      stilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik
  25.      stílski  -a -o prid. () stilen: stilske posebnosti umetniškega dela / stilske napake / novi lokal ima stilsko opremo stílsko prisl.: besedilo je stilsko dognano

   580 605 630 655 680 705 730 755 780 805  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA