Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Pad (51-75)
- napáden -dna -o prid. (ā) 1. voj. nanašajoč se na napad: napadni načrti / napadna cona prostor, zemljišče, omejeno z namišljenimi linijami, na katerem napada določena vojaška enota 2. zastar. opazen: razlika med narečjema je napadna ♪
- napádenec -nca m (ȃ) kdor je napaden: napadenec se brani; ranjeni napadenec / zagovarjal je napadenca ♪
- napádenka -e ž (ȃ) ženska oblika od napadenec ♪
- napadljív -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) napada: biti napadljiv // knjiž. ki izraža, kaže napadalnost: to je pripomnil v napadljivi želji, da bi ga spravil v zadrego ♪
- napádnik -a m (ȃ) zastar. napadalec: uiti napadnikom ♪
- napadoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. napadalec: braniti se pred napadovalcem ♪
- nènapadálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor ♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo ♪
- nènapádanje -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja ♦ polit. pakt o nenapadanju ♪
- nèvpadljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) raba narašča nevsiljiv, neopazen: nevpadljiv vzorec; obleka nevpadljive barve / nevpadljiva hiša nèvpadljívo prisl.: nevpadljivo se oblačiti, vesti ♪
- nèzapopadljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje nèzapopadljívo prisl.: nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo ♪
- nôvozapádel in nôvo zapádel -dla -o [ǝu̯] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove ♪
- odpàd -áda m (ȁ á) 1. glagolnik od odpasti: prezgodnji odpad listja / odpad od narodnosti, vere / odpad omenjenih vzrokov 2. prostor, namenjen za zbiranje nerabnih, dotrajanih predmetov, stvari: odpeljati stare gume na odpad; nabrati različne predmete na odpadu ∙ ekspr. ta avtomobil je za (na) odpad je dotrajan, neuporaben ♪
- odpádati -am nedov. (ā ȃ) zaradi popuščenih vezi, stika prenehavati biti na prvotnem, navadnem mestu: listi rumenijo in odpadajo; omet odpada v kosih; črvivo sadje samo odpada ● zastar. ta gora strmo odpada proti severu pada; publ. kar četrtina vojnih žrtev odpada na to deželo je v tej deželi odpadajóč -a -e: odpadajoče listje ♪
- odpádek -dka m (ȃ) 1. nav. mn. kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno: odmetavati, pospravljati odpadke; spreminjati organske odpadke v kompost / koš za odpadke 2. kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen: izkoriščati odpadke; odpadki pri predelavi sadja / klavni, žagarski odpadki / lupiti krompir tako, da gre malo v odpadek ♦ teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva // ed. slabi, nekvalitetni izdelki: zmanjšati odpadek 3. nav. mn., redko iztrebek: kuriti s posušenimi odpadki; ptičji odpadki ♪
- odpáden -dna -o prid. (ā) 1. ki se zaradi izrabljenosti ali neuporabnosti za prvotni namen odstrani, izloči: odpadni les, papir; odpadni gradbeni material; odpadni produkti pri proizvodnji; kupovati odpadne surovine; ogrevanje z odpadno vodo termoelektrarn / odpadna voda voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi ♦ strojn. odpadna para para, ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; odpadno olje olje, ki je za prvotni namen že izrabljeno 2. nanašajoč se na odpad: odpadni čas za listje / odpadni fanatizem odpadniški ♪
- odpádnik -a m (ȃ) kdor preneha biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: postati odpadnik; družiti se z odpadniki in izdajalci / narodni, verski odpadnik ♪
- odpádniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odpadnike: odpadniško dejanje / odpadniške skupine / odpadniški fanatizem ♪
- odpádništvo -a s (ȃ) odpadniško dejanje: obsojati odpadništvo; narodno odpadništvo; odpadništvo od vere ♪
- opádati -am nedov. (ā ȃ) knjiž., redko upadati, usihati: voda opada / število letalskih nesreč opada ∙ zastar. listje opada odpada ♪
- pólrazpádel -dla -o [u̯r-ǝu̯] prid. (ọ̑-ā ọ̑-á) knjiž. napol razpadel: star, polrazpadel grad ♪
- pompadúra -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
- pompadúrica -e ž (ȗ) manjšalnica od pompadura: kupila ji je pompadurico ♪
- pompadúrka -e ž (ȗ) knjiž. pompadura: v rokah je nosila pompadurko ♪
- pompadúrski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na markizo Pompadour: nosila je pompadurski klobuk / pompadurski stil ♪
- popadáč -a m (á) zool. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, Phlebotomus papatasii: anofelesi in popadači ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226