Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Pad (171-195)



  1.      ámi  -ja m () v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
  2.      anabaptíst  -a m () pripadnik anabaptizma, prekrščevalec: nauki anabaptistov
  3.      anabaptízem  -zma m () zlasti v 16. stoletju verska sekta, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
  4.      analfabét  -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
  5.      anátema  -e ž () rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme
  6.      anátema  medm. () knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema
  7.      angažírati  -am dov. in nedov. () 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
  8.      angína péctoris  angíne péctoris [-kt-] ž (-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris; lahka angina pectoris
  9.      anglikánec  -nca m () pripadnik anglikanizma: je vnet anglikanec
  10.      animíst  -a m () pripadnik animizma
  11.      anión  -a m (ọ̑) fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; hidroksilni anioni
  12.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
  13.      anticipácija  -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno ◊ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
  14.      antíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
  15.      antitoksín  -a m () biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
  16.      ántitrinitárec  -rca m (-) rel. pripadnik katerekoli verske sekte, ki je proti dogmi o sv. Trojici
  17.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
  18.      apopléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik
  19.      apostát  -a m () rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat
  20.      apostazíja  -e ž () rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
  21.      ardít  -a m () v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
  22.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
  23.      arimán  -a m () zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije
  24.      aristokrát  -a m () v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
  25.      aristokrátka  -e ž () pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko

   46 71 96 121 146 171 196 221 246 271  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA